Zadnjič sem pisanje končala z dobro motivacijo za kolesarjenje v službo. Pa bom tu nadaljevala. Ne vem, kakšen stil oblačenja je vam všeč, toda zame so kavbojke zakon. Zelo rada jih nosim in moj Andrej me potem prijazno opomni, da bi bil čas, da oblečem še kaj drugega. Pa ga ubogam in skočim v kakšno kiklo. Ko sem zadnjič sama od sebe nadela kiklco in pripomnila, da jo danes lahko oblečem, ker se v službo peljem z avtom, se mi je Andrej nasmehnil. Brez besed je povedal vse. In potem sem rekla - ej, super motivacija, kadar sem s kolesom imam lahko kavbojke, sicer ne. Ampak, ne vem če bo šlo ... Ker so kavbojke tok fajn, sploh v dežju, ko se s kolesom ne da službo. :)) Dober izgovor, a ne?
Največja motivacija je zagotovo kondicija, ki jo iz kilometra v kilometer pridobivaš. In ko tečem po ulici za Janom, ki drvi s svojim mini avtkom, in Manco, ki šiba s traktorjem, se prav dobro počutim, ker ne sopiham kot lokomotiva.
Kolesarjenje v službo je lahko reden način rekracije - v službo moraš in potem tudi domov in takrat imam čas zase, sicer si ga težko vzamem, ker je zame družina na prvem mestu.
Še en stranski, a zelo pomemben učinek je - to so kilogrami. Šport in dieta "manj žri" sta zagotovo najbolj učinkoviti poti - ne najkrajši in brez napornih klancev, a najbolj zanesljivo pripetljeta na željen cilj.
Kolesarjenje v službo je zakon!