Kup reči se mi je zgodilo v teh dneh - lepih, zanimivih, pa še kakšna zoprna se najde vmes. Življenje je pač realno, ne idealno, bi rekel p. Karel. :) Prevladovala je nostalgija - 25. maj je čudovit, prazničen dan, poln lepih spominov in občutkov, ki jih človek nikoli ne pozabi. Naš Jan se je rodil ta dan in zdaj, ko ima dve leti, je že pravi junak. Lepo je gledati napredek, ki se kaže iz dneva v dan. Ko ga je soseda prav na njegov rojstni dan vprašala: "Jan, koliko si star?" ji je modro odgovoril: "Jaz nisem star." Pa naj še kdo reče, da nima prav. :)) Zanimivo je tudi to, da je letos njegova sestrica Manca enkrat straješa od njega. Z Andrejem sva najbolj vesela, ker sta velika prijatelja - ne, ne, seveda se kregata zaradi igrač, a se tudi lepo igrata. Manca je večkrat prava mala odvetnica svojemu bratcu in prav je tako. Mala obvlada tudi diplomacijo. Zanimivi so dialogi v smislu:
Manca: "Jan, a mi boš dal zdaj tale avto? Daj reci, ja."
Jan: "Ja!"
Naj se fantek navadi, da na ženskah svet stoji. ;))