Tisti, ki "fejsbukate" veste, da so v našem kolektivu tri kolesarske ekipe, tri trojke, ki v mesecu maju kolesarijo v službo. O njih si lahko preberete prispevek na naši spletni strani in ogledate luštne fotke. Mene je njihov dober zgled čisto navdušil.
Na torkovem praznovanju Robertovega rojstnega dne pa je beseda dala besedo in rodila se je še četrta trojka - Gorenjska naveza, v kateri smo Nataša, Matjaž in jaz. Tudi mi trije smo se odločili, da se bomo v mesecu maju večkrat kot z avtom v službo peljali s kolesom. V sredo sva se na pot podali z Natašo - prvič v službo s kolesom. Jah, priznam, da sem se na tistih treh klancih počutila kot stara lokomotiva, a je šlo. Včasih sem to pot prevozila z rolerji, danes pa ...
Ko sva se vozili domov, naju je nagradilo tudi nekaj žarkov sonca. In super se mi zdi, da sem se na ta način spet pravila v pogon in upam, da se počasi vrnem v formo. Ker potem je življenje lažje in lepše. Šport je res super stvar!
Danes smo imeli trden sklep, da pridemo v službo s kolesom, a dež je spet zalival. Preveč, da bi se podali na pot. A jutri je nov dan in mogoče bom spet zagrizla proti Šentvidu. Najtežje je bilo prvič in do drugič ne bo smel biti predolg presledek. Ker človek tako hitro postane ležeren - vsaj jaz. Mogoče pa sem odkrila dobro motivacijo - o tem pa kdaj drugič. Prav?