Bravo! Nogometna evoforija je prijela tudi mene - vesela sem uspeha naših nogometašev, predvsem pa tega, da je ta uspeh spravil na ulice in trge slovenskih mest množice ljudi, ki tokrat niso izražale svojih stisk, ki so pri nekaterih žal res strašne, ampak skakale od veselja. "Kdor ne skače ni Slovenc!" Res, sladka zamaga - tudi zaradi Rusov, ki so prišli zmagovalno in odšli sklonjenih glav. Ja, ni kaj, prevzetnost nikoli ni na mestu.
In ob tem se večkrat spomnim mojega brata, zapriseženega nogometaša že od rojstva, ki je vedno rekel: "Tamala, nogomet je zakon!" In spomnim se, ko smo včasih skupaj gledali tekme- to je bila predstava zase. Bolj kot sam nogomet nas je vse zabaval Boris, ki je skakal s fotelja, glasno komentiral in mahal z rokami zelo blizu ekrana. Predstavljam si, da je bilo tako tudi tokrat. :)
Z Andrejem pa sva tekmo spremljala bolj umirjeno - a ob koncu sva pokala od ponosa. Bravo naši! Srečno v Južnoafriški republiki!