Še devet dni je ostalo do praznika luči.
Priprava je na vrhuncu.
Prizadevamo si, da bi bili boljši, da bi širili sporočilo ljubezni.
Prizadevamo si, da bi Jezusa spet postavili v središče praznika.

Danes je vse pospravljeno. Domače naloge so opravili brez pritoževanja, celo instrumente so zvadili brez pripomb. Nihče ne govori preveč na glas. Otroci se igrajo s pogledom na vrata. Diši po pecivu in bližajočih praznikih. Nocoj pride sv. Miklavž. Pričakovanje je v zraku. Kje se mudi dobri škof iz Mire? Krožniki so pripravljeni. Bo prišel pri zaprtih vratih ali skozi dimnik, sprašujejo otroci. »Ga bomo videli?« »Kaj bo imel oblečeno?« »Tisto veliko kapo?« »Seveda, škof nosi mitro in palico,« odgovarjamo starejši. »Pa zakaj ga še ni?« »Morda se je zamudil pri kakšni drugi družini ali pa je moral na stranišče!« »Ali gre Miklavž tudi na stranišče?« V zadregi malo pomolčim, ne vem kako imajo to urejeno nebeščani.
Končno pozvoni. Na vratih najprej zarožlja in nato se sliši petje angelov. Otroci se prestrašeno skrivajo za starejšimi. In potem ga zagledajo, dobrotnika Nikolaja. Veliko knjigo nosi v roki in ljubeznivo gleda. Njegov glas je mehak in božajoč, najmlajšega poboža po laseh in temu gre na jok. Zatem se usede in kliče enega za drugim. Vsakemu pusti zavoj, ta dobri mož. Otroci mu še zapojejo in že mora naprej. Obiskati mora še sosede in sploh ga nocoj čaka še veliko otrok.
Sredi sobe je velik kup ovojnega papirja. Otroci se igrajo, staršem pa je toplo pri srcu.

Prvo svečko smo prižgali na majhnem venčku sredi sobe. Vsi zbrani po napornem dnevu potepanja, smo zrli vanjo. Potem smo pogasili vse luči. Sobo je zagrnila tema. Bilo je zelo temno, a vendar je sredi brlela majhna svečka. Ni bilo prav dosti, a če bi bila potreba, bi nam lahko osvetlila pot, da se ne bi spotikali v temi. Nekaj časa nismo nič govorili, le zrli smo vanjo. Tudi toplo nam je postalo. In potem se nam soba sploh ni zdela več tako temna, kajti v njej je bila luč in …luč sveti v temi in tema je ni spoznala…
Potem smo govorili o luči in o tem, da hočemo biti taka lučka tudi drugim. Majhen plamenček, ki sveti in greje. Vsakogar brez razlike. V šoli in na delu, med ljudmi na ulici in doma. Lučka in toplina.
In če nas bo več, bo naš plamen še večji. Svetili bomo skupaj. Noč ne bo več tako temna in ob poti bo vedno svetlo.

Toliko stvari se dogaja, da si prav težko utrgamo čas za brezskrbno pohajkovanje v naravi. Kljub temu pa bi bilo zelo žalostno, če bi vedli vse o koncertih in gledališču, jesen s svojo barvno paleto pa bi šla mimo nas. Počasi se poslavlja, gospa. Svoje je opravila in le še ponekod je odeta v draperijo. Kjer pa je, je ta topla in vesela, polna najrazličnejših vzorcev, ki jih tudi najspretnejši tkalci ne zmorejo.
Jesen je dama, ki ji veter in mraz slačita plašč. Obilje pridelkov je pospravljeno in dan se je že močno skrajšal. Ljudje posedamo na prisojnih straneh in gledamo v sonce, ki še zna ogreti. Če vse to opaziš, si zlahka napolniš dušo z vtisi. Mi smo si jo polnili na Osolniku, kjer stoji tudi cerkev sv. Mohorja in Fortunata.

Teh 12 pravil je menda sestavil nek zdravnik, ki se je ukvarjal z zdravljenjem psihičnih bolezni. Pomagajo pa lahko vsakemu...

1. Živimo preprosto! Naučimo se uživati v majhnih stvareh, prepoznavati lepoto v tem, kar naključno srečamo. Ne zahtevajmo izrednih dogodkov.
2. Ne bodimo vedno v strahu za svoje zdravje. Strah pred boleznijo je že bolezen.
3. Ključ do sreče je v veselju do dela, ki ga opravljamo. Lenuh ni srečen, prav tako ni srečen tisti, ki svoje delo opravlja brez ljubezni.
4. Ob svojem poklicnem delu si poiščimo še kak konjiček v katerem bomo resnično uživali.
5. Kadar ni mogoče spremeniti toka dogodkov, se s tem sprijaznimo. Vsega se ne da urediti po naši volji.
6. Dobrodelnost naj bo ena od zapovedi v našem življenju. Kolikor damo, toliko tudi prejmemo.
7. Skušajmo na življenje gledati s sončne plati. Veselje in prijaznost nikoli ne škodujeta.
8. Težave lahko premagamo tudi s tem, da v vsakem porazu vidimo bodočo zmago.
9. Pri reševanju življenjskih težav bodimo odločni.
10. Na vsak problem lahko gledamo z več plati. Skušajmo ga poenostaviti in rešiti z vedrino.
11. Po novih izkušnjah si postavimo nove načrte in tako poživimo sedanjost.
12. Ne razburjamo se ob vsakem problemu na katerega naletimo.