• Domov
  • Mislice
  • Kontakt
  • Prijava
  • 1
  • ...
  • 220
  • ...
  • 221
  • ...
  • 222
  • 223
  • 224
  • ...
  • 225
  • ...
  • 226
  • ...
  • 337

Kaj pravijo zgodovinski viri o Jezusovem rojstvu

posted on Dec 1, 2010 od jozeb in splošno

»Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.« Lk 2, 1-7

V navedenem citatu iz Lukovega evangelija je izjemno veliko podatkov, ki dogajanje umeščajo v konkretno zgodovinsko okolje. Vemo, da je bil cesar Avgust rimski vladar med letoma 27 pred Kristusom, do 14 po Kristusu. Znano je tudi ime uspešnega cesarskega uradnika Kvirinija, ki je bil v času, ko naj bi se Jezus rodil, že na tako visokem položaju, da bi lahko izvedel popis prebivalstva. Danes vemo, da se je menih Dionizij Mali, ki je v šestem stoletju preračunal leta, do Kristusovega rojstva, od katerega štejemo leta v krščanskem svetu, zmotil za (najverjetneje) šest let. Napaka glede na takratne vire in možnosti res ni velika, vendar pa danes vemo, da je kralj Herod, ki igra v prvih dveh poglavjih Lukovega evangelija pomembno vlogo, umrl že 4 leta pred letom nič. Jezus se je moral roditi vsaj še kako leto pred njegovo smrtjo, saj je pred Herodovo jezo, Jožef z Marijo in detetom bežal v Egipt.
Zdaj se spet lahko vrnemo k popisu prebivalstva, ki so ga izvedli vedno ob času, ko se je v neki deželi menjala oblast. Omenili smo kralja Heroda, (vladal je med letoma 37 do 4 pred Kristusom) ki je bil znan kot krut vladar. Znano je, da se je bal za svoj prestol in je dal zato med drugimi pobiti celo nekaj svojih otrok in sorodnikov, da bi ga ne spodrinili pri vladanju. Zgodovinar Jožef Flavij poroča, da je bil zadnja leta svojega življenja zelo bolan. Rimljani so bržčas ob tem dejstvu okoli leta 6 pred Kristusom pripravili popis, da bi vedeli na koliko davka in moških za vojsko lahko računajo.

25. december je čas zimskega solsticija, čas ko so Rimljani praznovali praznik Nepremagljivega sonca. To prav v tem času spet začenja pridobivati moč, dnevi se začno daljšati. Tudi azijska plemena, v rodovitnem polmesecu med Egiptom in Perzijo so prav na ta dan praznovala rojstvo boginje Mitre, ki se rodi iz sonca. Ali torej drži, da smo kristjani samo prevzeli nekatere poganske praznike in jim dali krščansko podobo? Morda. Vendar pa naj povem, da je predvsem v Vzhodnih Cerkvah praznik Jezusovega rojstva konec meseca decembra izpričan zelo zgodaj in da takratnim Cerkvenim očetom ne smemo pripisovati naivnosti. Pri postavitvi datuma, so si pomagali tudi s Cerkvenim izročilom in teološkim razmislekom.
Da se je Jezus rodil v zimskem času, med drugim govori tudi čas popisa prebivalstva o katerem beremo v Lukovem evangeliju. Vsi vemo, da je bilo prebivalstvo teh krajev večinoma poljedeljsko in živinorejsko. Popis prebivalstva se zato gotovo ni izvršil v času največje vročine in tudi ne takrat, ko je na poljih največ dela. Upravičeno lahko sklepamo, da so se popisi izvajali pozimi, posebej zato, ker so v teh krajih zime sorazmerno mile.
Poleg tega so pred nekaj leti odkrili tudi precej natančen popis Velikih duhovnikov, ki so opravljali tempeljsko službo v Jeruzalemu tja do prvega judovskega upora. Med imeni najdemo tudi Zaharijo, Jezusovega strica, očeta Janeza Krstnika. Ko so preračunavali, kdaj naj bi »Zaharija po običaju zadel žreb« so ugotovili, da je zažigal kadilo najverjetneje v mesecu septembru leta 7 pred Kristusom, kar se presenetljivo ujema z zimskim časom Jezusovega rojstva.

Spomnimo pa se lahko še na pojav zvezde, ki je Modre pripeljala do kraja, kjer je bil Jezus rojen. Že astronom Kepler je izračunal, da se je prav v teh časih zgodilo srečanje dveh planetov, Jupitra in Saturna v znamenju ribe. V tistem letu je bilo na nebu več neobičajnih nebesnih pojavov.
Hkrati vsi našteti dogodki lepo izpolnjujejo tudi starozavezne prerokbe. Prerok Bileam pravi, da bo iz Jakoba izšla zvezda, prerok Ozej pravi, da bo Jahve svojega sina poklical iz Egipta, prerok Mihej oznanja, da bo Mesija rojen v Betlehemu in Izaija omenja Jesejevo korenino, mlad poganjek (néser), ki ga lahko povežemo z besedo nazarečan. Ta beseda ima več pomenov. Lahko enostavno pomeni, da je bil doma v Nazaretu, po drugi strani pa nacír pomeni božji posvečenec.
Velikokrat si zastavljamo vprašanje kako naj beremo sveto pismo? Najprej moramo razčistiti z vprašanjem: »Kakšen je moj odnos do razodetja Jezusa Kristusa, ki ga najdemo na straneh Nove zaveze? Ga sprejemam, mu zaupam, ga poslušam in dopustim, da me oblikuje po svoje?« V skladu z odločitvijo glede tega zelo tehtnega vprašanja, obstajata tudi med krščanskimi razlagalci dve diametralno nasprotni vrsti odgovorov.
Prvo bi lahko poimenovali »neodvisno-razsvetljensko-skeptična« vrsta odgovorov, ki se dejansko postavlja nad Besedo. Ta pravi nekako takole: seveda je tolmačenje svetopisemskega dogajanja le literarni prijem, ki nima neke posebne zgodovinske vrednosti, ampak ga moramo razumeti v simboličnem oziroma moralno-poučnem smislu. Druga pa je »odvisno-poslušalska« vrsta odgovorov, ki se izrecno postavlja pod Besedo. Njen odgovor je: ni nobenega dejanskega argumenta, da se te stvari niso v resnici zgodile, tako kot so zapisane. Na mestih, ki jih težko uskladimo z našim zgodovinskim vedenjem, pa moramo pač priznati svojo nevednost.

4

Jože Topolovec in Jožko Kragelj

posted on Nov 29, 2010 od jozeb in splošno, osebno

Na rojstni dan pesnika Franceta Balantiča pišem o dveh duhovnikih, ki sta odšla na večno srečanje k Očetu. Pred nekaj dnevi je umrl Jože Topolovec Haložan, ki je bil tudi pisatelj in urednik Oznanjenja. V soboto pa je umrl Jožko Kragelj, eden od na smrt obsojenih duhovnikov na Tolminskem procesu, ki je bil prav tako urednik, pisatelj in pesnik.
Haložan je bil Štajerec, doma v krajih pod Donačko goro, Kragelj pa Primorec iz Mosta na Soči. Oba sem imel čast spoznati in se iz njunih izkušenj tudi kaj naučiti.

O Topolovcu sem nekoč že pisal, zato morda le nekaj zadnjih utrinkov. Še pred kakim mesecem so me klicali iz arhiva NUK-a in spraševali po njem. Kako da so se obrnili name, me je zanimalo. Po zapisu na blogu, je bil odgovor. Povedal sem jim, da je g. Jože v domu ostarelih v Celju in da je še kar aktiven, saj mi je pred nekaj meseci poslal zadnjo knjigo »Jože in Domen in legenda o Oznanjenju«. Povest o Jožetu je bržčas avtobiografska, saj opisuje ostarelega duhovnika, ki ga pestijo različne bolezni. Tako je prisiljen iskati zavetje v Domu varovancev v Celju. Njegova edina želja je še, da bi doživel zlato mašo, potem pa spozna, da je vsaka dobro opravljena maša v resnici zlata… Prvega aprila sem ga še zadnjič obiskal in takrat je nastala zgornja fotografija.

Jožka Kraglja sem obiskal v Vipavi pred leti, ko je izšla njegova knjiga Moje celice. Presenetil me je njegov optimizem, odprtost in jasen pogled, skorajda uvid, ki ga ima lahko samo nekdanji zapornik - duhovnik. Nikoli ne bom pozabil njegovega opisa srečanja z mamo v zaporu v Tolminu, ko jo je opazil skozi zamreženo okno kleti, kjer je bil zaprt. Morda je najbolje, da ga kar navedem:
»…Okrog devete ure je stopila na dvorišče moja mama. Črno je bila oblečena, z ruto na glavi in nahrbtnikom na rami. Prva se je opogumila, da potrka na trda srca, da povpraša po meni in odda nekaj perila, verjetno tudi nekaj hrane. Mati premore vse. Ko gre za sina, je pripravljena tudi na psovke in poniževanja. Stisnilo me je pri srcu. Bleda je bila, v njenih očeh sem videl utrujenost, žalost. Zakašljal sem.
Obstala je kot okamnela. Njen obraz je postal voščeno bled. Zbegano je pogledovala sem in ter tja, švigala z očmi in iskala odkod je prišel ta glas. V kašlju je spoznala moj pozdrav, moje trpljenje in mojo zapuščenost, hkrati pa tudi klic na pomoč.
Tudi ona je zakašljala. Hotela mi je povedati, da ni pozabila name, da sočustvuje z menoj, da me ljubi prav tako, kot me je doslej…«
O obeh pripravljam spominsko oddajo »Naš gost«, ki bo na sporedu v soboto 11. 12. ob 18.30. V njej bomo predvajali odlomke njunih pričevanj.

Tags:

jo_e in domen in legenda o oznanjenjujo_e topolovec halo_anjo_ko krageljmoje celice
2

16 let

posted on Nov 28, 2010 od jozeb in osebno

Sneg mede in nanaša puh na spomine… Ti mi segajo v leto 1994, ko smo ravno začenjali s programom radia Ognjišče. Dober mesec pred uradnim začetkom smo na naših frekvencah vrteli samo glasbo in zvočno opozorilo, da se bo redni program začel 28. novembra. Ob 17. uri se je oglasil generalni avizo. V studiu sta sedela Marjan Šneberger in Ida Baš. Pridružil se jima je tudi glavni in odgovorni urednik Franci Trstenjak. Na hodnikih kletnih prostorov Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu, je bila gneča. Vsi sodelavci, povabljeni gostje, prijatelji in podporniki ideje o katoliškem radiu, smo si podajali kljuko. Prišel sem nekaj prej in tajnica Sonja me je, ko me je videla, na vratih obrnila, naj se grem bolj slavnostno obleč. Kaj pa smo takrat vedeli o protokolu?
In potem so nas sveže voditelje, od katerih nihče ni imel omembe vredne radijske kilometrine, povabili pred mikrofon. Z nekaj besedami smo se predstavili in povedali katero področje bomo pokrivali. In to je bilo za prvič vse. Zdi se mi, da nisem bil preveč zgovoren.
Spominjam se, da smo imeli »škatlo« v kateri je bilo 200 zgoščenk (morda tudi več?) in je bila povezana z računalnikom (Amiga). To je bil takrat vrhunec tehnologije. Nekakšen računalniško krmiljen »jukebox«. Na ekranu je tehnik izbral pesem, ki se je predvajala naslednja.

Odmev na začetek je bil izjemen. In zdaj smo tukaj že 16 let. Težko si je predstavljati, kaj vse se je spremenilo. Za začetek tehnologija. Prispevke in oddaje smo začeli snemati še na kasete. Tudi glasbo smo na začetku predvajali iz CD-predvajalnikov in celo vinilnih plošč. V nekaj letih se je vse spremenilo. Danes »v živo« na programu, zgoščenke skoraj ne moreš predvajati. Vse gre preko računalnika.
Sneg še vedno gre, jaz pa sem se skoraj malo raznežil. Nekako slavnostno se počutim. Nikoli si nisem mislil, da bom glede na svojo likovno in pedagoško izobrazbo, pristal na radiu. In to samo zato, ker me je p. Pavle Jakop, kot bralca Božje besede, poslal na avdicijo. Kaj bi drugače delal danes? Nimam pojma.

Tags:

radio ognji__eza_etek oddajanja radia ognji__e 1994
1

Sprevržena literatura Vitana Mala

posted on Nov 27, 2010 od jozeb in splošno, kultura

Najstarejša hčera je »knjižni molj«. Vsak prosti trenutek porabi za branje. Sprva sva z ženo nekoliko zadržano gledala to navado, saj so se poleg knjig najine mladosti na njenem bralnem repertoarju znašle tudi druge, nama nepoznane. Načelno se mi je vedno zdelo, da je v vsaki knjigi pač vsaj nekaj dobrega, zato sva se z njeno strastjo sprijaznila, še posebej ker se ob knjigah in njihovih vsebinah tudi veliko pogovarjamo.
Seveda pa vse knjige še zdaleč niso primerne za 14-letnico. Zato me vsake toliko časa zaskrbi, kaj vse se odlaga in nalaga v njen bralni spomin in koliko to vpliva na njeno precepcijo življenja. Še toliko bolj, pa me kot očeta skrbijo knjige, v katerih kot kaže, ni prav nič dobrega. Tako se je pokazalo ob zadnjih delih Vitana Mala, nekoč enega boljših slovenskih pisateljev (kdo se ne spomni njegove knjige Teci, teci kuža moj, po kateri je bila posneta filmska uspešnica Sreča na vrvici?). Ampak Vitan Mal skriva tudi temnejšo plat osebnosti. Pred leti nas je presenetila kazenska prijava proti njemu zaradi nazornih fotografij trinajstletnega dečka v pornografskih položajih, ki jih je prinesel razvit v foto studio. Očitno zaradi tega ni bil obsojen, sicer bi se nad svojim početjem zamisli. Tako pa je ravno nasprotno, morda prav zaradi tega, sprevrženo ugotovil, da je pedofilija »zadnji tabu« v družbi in da je prav on poklican, da ga poruši.
Ko razmišljam o tem, se mi zdi, da svet vse bolj izgublja moralni kompas. Tisto, kar je bilo še pred nekaj leti družbeno zavrženo dejanje, zdaj trka na naša vrata, kot »zadnji tabu«, ki ga je treba porušiti. Kdo bi Vitanu Malu zaupal svojega otroka, da ga bo »razsvetlil« s svojo opolzko besedno retoriko? Ali niso v ozadju bolezenske fantazije odraslega, otrok pa je VEDNO izkoriščena žrtev? Če drugo ne, je bilo izkoriščeno njegovo zaupanje.
Ob njegovih zadnjih delih, se lahko vprašamo tudi, kako da obstajajo založbe, ki taka dela sploh izdajajo? Prav tako se mi zdi izjemno čudno, da javne knjižnice nabavljajo in izposojajo omenjeno »literaturo«. No, morda le delajo spisek tistih, ki si jo sposojajo, kot to naprimer delajo kriminalistični strokovnjaki, ki preprečujejo spletno pedofilijo.
Včasih so obstajali indeksi prepovedanih knjig, prav tako so jih včasih tudi zažigali. Morda nam danes ne bi škodil kak indeks! S kakšno tako knjigo, kot je omenjena Malova, pa bi tudi jaz podkuril v peči…

Tags:

pedofilijapornografska mladinska literaturavitan mal
4

Prvi sneg v Ljubljani

posted on Nov 26, 2010 od jozeb in splošno, osebno

Sneg je letos padel preje kot lani. 26. november letos, 14. december lani. Dobrih 14 dni prej. Zimske radost in so se začele. Fantje so po vseh opravljenih dolžnostih odbrzeli v garažo, si napokali vsak svojo lopato in od veselja skidali ves sneg. Bravo!
Takole pa pravijo uradni podatki:

Višina snežne odeje
Petek, 26. novembra 2010, ob 19. uri

Kredarica 220
Lisca 20
Rateče 19
Let.Cerklje obKrki 17
Novo mesto 15
Črnomelj 13
Ljubljana 11
Celje 10
Let. J.Pučnika Lj. 4
Let. E.Rusjana MB 4

Tags:

prvi sneg v ljubljani 2010sne_ni podatki za 26_ 11_ 2010
Napiši komentar
  • 1
  • ...
  • 220
  • ...
  • 221
  • ...
  • 222
  • 223
  • 224
  • ...
  • 225
  • ...
  • 226
  • ...
  • 337
Jože Bartolj (1969) je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.

Vabljeni k obisku!

Blog oddaje s pričevanji o totalitarizmih in osamosvajanju Slovenije, ki ga ureja Jože Bartolj.

Julij 2025
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
  1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20
21 22 23 24 25 26 27
28 29 30 31      
 << <   > >>
  • Domov
  • Nedavno
  • Arhivi
  • Kategorije
  • Latest comments

Iskanje

Kategorije

  • Vse
  • iskrica
  • kultura
  • osebno
  • politika
  • splošno

All blogs

  • Robert
  • Blaž
  • Jože
  • Matjaž
  • Jure

XML viri

  • RSS 2.0: Objave, Komentarji
  • Atom: Objave, Komentarji
  • RSS 0.92: Objave, Komentarji
What is RSS?

©2025 by Jože Bartolj • Kontakt • Pomoč • multiblog • b2evolution hosting • F.P.

powered by b2evolution