Sprevržena literatura Vitana Mala
Najstarejša hčera je »knjižni molj«. Vsak prosti trenutek porabi za branje. Sprva sva z ženo nekoliko zadržano gledala to navado, saj so se poleg knjig najine mladosti na njenem bralnem repertoarju znašle tudi druge, nama nepoznane. Načelno se mi je vedno zdelo, da je v vsaki knjigi pač vsaj nekaj dobrega, zato sva se z njeno strastjo sprijaznila, še posebej ker se ob knjigah in njihovih vsebinah tudi veliko pogovarjamo.
Seveda pa vse knjige še zdaleč niso primerne za 14-letnico. Zato me vsake toliko časa zaskrbi, kaj vse se odlaga in nalaga v njen bralni spomin in koliko to vpliva na njeno precepcijo življenja. Še toliko bolj, pa me kot očeta skrbijo knjige, v katerih kot kaže, ni prav nič dobrega. Tako se je pokazalo ob zadnjih delih Vitana Mala, nekoč enega boljših slovenskih pisateljev (kdo se ne spomni njegove knjige Teci, teci kuža moj, po kateri je bila posneta filmska uspešnica Sreča na vrvici?). Ampak Vitan Mal skriva tudi temnejšo plat osebnosti. Pred leti nas je presenetila kazenska prijava proti njemu zaradi nazornih fotografij trinajstletnega dečka v pornografskih položajih, ki jih je prinesel razvit v foto studio. Očitno zaradi tega ni bil obsojen, sicer bi se nad svojim početjem zamisli. Tako pa je ravno nasprotno, morda prav zaradi tega, sprevrženo ugotovil, da je pedofilija »zadnji tabu« v družbi in da je prav on poklican, da ga poruši.
Ko razmišljam o tem, se mi zdi, da svet vse bolj izgublja moralni kompas. Tisto, kar je bilo še pred nekaj leti družbeno zavrženo dejanje, zdaj trka na naša vrata, kot »zadnji tabu«, ki ga je treba porušiti. Kdo bi Vitanu Malu zaupal svojega otroka, da ga bo »razsvetlil« s svojo opolzko besedno retoriko? Ali niso v ozadju bolezenske fantazije odraslega, otrok pa je VEDNO izkoriščena žrtev? Če drugo ne, je bilo izkoriščeno njegovo zaupanje.
Ob njegovih zadnjih delih, se lahko vprašamo tudi, kako da obstajajo založbe, ki taka dela sploh izdajajo? Prav tako se mi zdi izjemno čudno, da javne knjižnice nabavljajo in izposojajo omenjeno »literaturo«. No, morda le delajo spisek tistih, ki si jo sposojajo, kot to naprimer delajo kriminalistični strokovnjaki, ki preprečujejo spletno pedofilijo.
Včasih so obstajali indeksi prepovedanih knjig, prav tako so jih včasih tudi zažigali. Morda nam danes ne bi škodil kak indeks! S kakšno tako knjigo, kot je omenjena Malova, pa bi tudi jaz podkuril v peči…
4 komentarjev
Komentar from: Morpheus [Obiskovalec]
Komentar from: mm [Obiskovalec]
Komentar from: Khm [Obiskovalec]
Ja, v katoliški cerkvi - če pogledamo v zgodovino - s kurjenjem knjig (in ljudi) res niso imeli večjih zadržkov.
Komentar from: jozeb [Član]
To pa res... in verjetno sem jaz kriv za to...
Form is loading...
Kar je prepovedano, je zakon.