Pestro radijsko delo vsake toliko časa navrže gosta posebne vrste. Da ne bo pomote, vsak človek je poseben, a nekateri pustijo posebno sled. Morda zaradi osebnosti, načina govora, osebne karizme ali pa ker se ukvarjajo s kakšno nenavadno stvarjo.

Tako sva se leta 2008 srečala z Robertom Markušem, takrat še aktivnim članom francoske Legije tujcev, ki je ob koncu 15 letne službe v Legiji izdal knjigo Borci brez preteklosti. Ped petimi leti sva posnela enourno oddajo o življenju v Tujski legiji in moram reči, da me je njegova življenjska izkušnja nagovorila. Mariborčan, ki je po stečaju TAM-a ostal na cesti, se je podal v Francijo in vstopil v Tujsko legijo, ne da bi znal eno samo francosko besedo, samo z željo, da pusti dotedanje življenje za seboj.

Karkoli si že mislimo o Legiji, Robert o njej govori izjemno spoštljivo. V njej se je marsikaj naučil, v njej po 15. letih zaslužil pokojnino.

Knjiga Borci brez preteklosti je imela zanj nepričakovan uspeh. Po treh ponatisih v slovenščini, se je leta 2011 odločil za prevod v francoščino in zdaj leta 2013 se je odločil, da napiše še nadaljevanje »Legija« - anekdote in tradicija. Knjiga na 350 straneh prinaša nekatere dogodke iz njegove petnajstletne vojaške kariere. Nekatere humorne, druge tragične, takšne kot je pač vojaško življenje, ko ga podoživljamo v spominih.

Pravzaprav je izjemno, če pomislimo, da je mladi kovinar, zdaj vojaški veteran, našel sebe in svojo usodo tako daleč od domovine, da je do zdaj izdal dve knjigi in da je kljub vsemu kar je doživel, poln optimizma in načrtov. Z ženo in otroci se želijo preseliti v Slovenijo, saj je, kot pravi sam, ki je kot vojak videl skoraj vse kontinente, povsod lepo, a doma najlepše.

Kljub temu, da knjigi iz jezikovnega vidika tudi kaj manjka, pa ima tisto česar marsikatera knjiga nima, namreč prepričljivost, ki jo lahko da samo lastna izkušnja. In Robert zna pripovedovati, beseda mu teče, zgodbe prav tako. Morda nagovori tudi vas.