Da Spomenka Hribar ne mara Janeza Janše in škofa Antona Mahniča, je znano dejstvo. Kjerkoli se pojavi kaj na to temo, se omenjena dama čuti dolžno, da o tem kaj napiše. Prav tako jo je strah desnice, ki jo bolj ali manj uspešno ustavlja že slabi dve desetletji...

Članek na treh straneh nove Sobotne priloge „Kako predsedniški kandidati razumejo spravo in skupno dobro?“, je eden tistih, kjer najdemo ves arzenal dvajsetletnega ukvarjanja z desnico, spravo po njeno in prilagojenim spektrom pogleda na politično situacijo. Članek je že strukturiran tako, da vidimo, kje tiči „hudič“ in koga se je treba bati, saj je Borutu Pahorju in Danilu Türku skupaj namenila manj prostora, kot pa Milanu Zveru.

Pravzaprav sem mislil, da je Spomenka prepričana v gladko zmago Danila Türka, ki ga je tudi javno podprla. A temu očitno ni tako, saj se je odločila, da je razredčeno bralstvo Sobotne priloge, kljub vsemu treba še dodatno opozoriti, da je ravnanje „desnice vsakič znova »požegnalo« vodstvo RKC z Opusom Dei v ozadju, ki »lastnini« tudi sam Vatikan. Z izvolitvijo dr. Milana Zvera za predsednika države bi se znašli v politični, ekonomski, kulturni in duhovni ukleščenosti!“

Sveta preproščina... Gospa doktorica, intelektualka, pisateljica in predavateljica ni zmogla v dvajsetih letih ugotoviti, da pri nas Opus Dei, žal nima (ni)kakšnega vpliva. Hiša v Rožni dolini, ki so jo zgradili in v kateri domuje kakih 10 pripadnikov niti v pravljici ni tako vplivna, kot si predstavlja. In da bi Cerkev imela danes moč na površje spraviti svojega kandidata... Morda z gospo Spomenko ne živiva v isti Sloveniji. Kvečjemu obratno je! Če Cerkev predlaga političnega kandidata (ali ga podpre) je glede na politično stanje, to gotovo znamenje njegove neizvoljivosti.

Ob branju strahov gospe Hribar sem se še večkrat nasmehnil, a hkrati tudi zamislil, kako to, da se je Delo teden dni pred volitvami, odločilo objaviti tak pamflet, če je Türku zmaga v prvem krogu takorekoč na dlani? Morda pa ni? So Spomenkine sile ugotovile, da ne bo šlo čisto lahko in da je treba zaskrbljeno še enkrat posvariti pred „zlom desnice“?