Že na začetku šolskega leta, so v šoli pri enemu od sinov, dobili za nalogo izdelavo herbarija. Po navodilih je bilo treba nabrati liste in plodove nekaj listavcev, iglavcev in travniških rastlin. Seveda je izdelava herbarija že od nabiranja rastlin naprej, precej zahtevna in tako je vse skupaj preraslo v družinski projekt.

Najprej smo aktivirali dedija, ki od vseh najbolj pozna znane in neznane vrste dreves, predvsem pa njihova rastišča. Z njegovo pomočjo nam je uspelo nabrati predpisano količino rastlin v »samo« dveh izletih in najti zavidljivo veliko rastlin tudi na domačem vrtu. Sledilo je prešanje rastlin med časopisnim papirjem obteženim z različnimi (večinoma umetnostnimi) monografijami. To sicer ni pogoj, važno je le, da so knjige dovolj težke.

Po tednu ali dveh stiskanja, je bilo treba rastline nalepiti na tršo podlago, najbolje s papirnatimi trakovi, ki jih zalepimo na robovih. Največ težav je povzročala smreka, ki se je v času stiskanja presušila in iglice so začele prav nemarno odpadati.

Sin se je najbolj zabaval ob pisanju latinskih imen rastlin, ki jih je dobil na spletu. Ficus Carica in Betula Pendula sta mu absolutno najljubši… Vse skupaj je opremil še z etiketami, vložil v plastične mape in končno po abecedi v herbarij.

Pravzaprav je vso družino delanje herbarija kar potegnilo. Morda je bil to tudi namen. Malo me je zbodlo le vprašanje, ki sem si ga sam zastavil: ali bi mali to znal narediti sam? Ni mi treba biti ravno jasnoviden, da bi vedel odgovor…