Zaostrovanje kulturnega boja gre naprej in gre na nož v kulturnih logih. Ministrstvo, ki poleg kulture pokriva še znanost, šport in izobraževanje je sklenilo, da bo udarilo tam, kjer (nekatere) najbolj boli, pri denarju. Tako ni izplačalo denarja spornim zavodom, ki so jim bila sredstva sicer (pod prejšnjo vlado) že odobrena.

Gre seveda za zgodbo, ki ima že kar nekaj brade, dotika pa se predvsem treh možakarjev. Ti so se pred leti preimenovali v Janeza Janšo. Jasno, da se niso preimenovali v Milana Kučana, Danila Türka ali Janeza Stanovnika, ampak v Janeza Janšo. Emil Hrvatin, Žiga Kariž in Davide Grassi so s tem seveda jasno nakazali, kaj jih žuli in na nek način celo poganja njihove umetniške obrate.

Pri nas je za razliko od naprimer Amerike, zaščiteno »nemarno« uporabljanje državne zastave. V ZDA je mogoče prepoznavne atribute ameriške zastave najti celo na spodnjem perilu, pri nas pa velja taka uporaba državnih simbolov za nespoštljivo in v najbolj drastičnih primerih ste lahko za to tudi kaznovani. Spomnimo se, kako je pred nekaj tedni nesojena predsedniška kandidatka oblečena v »slovensko zastavo« zbujala nelagodje, čeprav ji razen neokusnosti in narobe obrnjenega grba na levi dojki, pravzaprav ni kaj očitati.

Z zastavo se torej pri nas ne gre šaliti. Lahko pa se pošalite s predsednikom ene od političnih strank. Pa kaj zato, če je trenutno ta celo premier naše vlade. S tem pa ja ni nič narobe. Ljudje na »sončni strani Alp« vse skupaj vzamemo kot »akt človekove svobode«. Prav! Ampak vendar, se vam ne zdi malo obešenjaški tak humor?

Kaj ni sporno, da to financira država, se pravi vsi mi. Če se je nekdo odločil, da si bo spremenil ime zato, da bo nato dotičnega s svojim delom »hecal« naj to le počne, a za svoja sredstva. Pri nas pa je postal nacionalni šport, da neko politično akcijo premaknemo na polje (neoprijemljive) kulture in nato s pomočjo političnih prijateljev financiramo iz javnih sredstev. Na nek način gre za politični obračun s svojimi nasprotniki, prenesen na področje kulture. Ve se, kdo je bila ministrica, ki je vseskozi podpirala »umetniške« projekte Janezov Janš! Ob vsem zapisanem pač razumem upor ministrstva proti dodelitvi sredstev za take projekte.

Po drugi strani pa gre pri tem primeru, kljub vsemu tudi za nevarno igro nespoštovanja zavez, ki so bile dane na najvišjih državnih organih. Osebno se mi ne zdi prav, da se pogodba, podpisana in potrjena, ne izvede. Država mora biti jamstvo zakonitosti. Če to ni, daje svojim državljanom napačne signale. Zaman je namreč trkati na vest ljudi, če pa se nato pokaže, da država sama ne dela po pravu.

Boljše je neke stvari, ki sicer objektivno lahko bolijo in žalijo ignorirati, kot pa se z njimi preveč ukvarjati. Projekti na področju kulture imajo kljub vsemu omejen odmev. Take pravičniške bitke na očeh javnosti pa znajo biti kmalu neproduktivne in prepoznane kot pritisk države ali celo kot omejevanje umetniške in kasneje človekove svobode. Tega pa mislim, da si ne zaslužimo.