Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov dobil Jože Možina za film Pedro Opeka, The Friend of the Poor (prijatelj revežev).

Otvoritev festivala je bila 12. septembra na Beverly Hills, projekcije filmov v tekmovalnem programu pa so se zvrstile v Raleigh Studios na aveniji Melrose v Hollywoodu. Jožetu Možini bodo nagrado predali prejel na svečani podelitvi januarja 2013 v Los Angelesu.

Celovečerni film s slovenskim naslovom Pedro Opeka, dober prijatelj je bil prvič predvajan decembra lani na Televiziji Slovenija in je podrl vse rekorde gledanosti, saj je z eno ponovitvijo beležil okrog pol milijona ogledov. Gre za 102 minuti dolg dokumentarni portret, ki je zastavljen kot ena najlepših zgodb našega časa. Predstavlja delo in osebnost Pedra Opeke, karizmatičnega duhovnika, ki je več kot 23 tisoč brezdomcev skupaj s sodelavci v gibanju Akamasoa pripeljal v novo življenje s šolami, zdravstveno oskrbo, lastnimi domovi in zaposlitvami. Spopad z revščino, zmernost v potrošnji in varovanje okolja, vzpostavljajo Pedra Opeko za globalni zgled pri reševanju največjih svetovnih problemov.

In zdaj še beseda razmisleka ob omenjeni nagradi:

Slab teden nazaj je bil omenjeni dokumentarec na ogled na Slovenskem filmskem festivalu v Portorožu. Uradna žirija je že takoj po začetku počasi, član za članom zapuščala dvorano, tako da ga vsaj polovico niso pogledali. Dopuščamo možnost, da so si film ogledali že prej v rednem programu, a vendar slab okus ostaja, saj gre vendar za žirijo, ki naj bi korektno ocenjevala filme in je za to tudi plačana!

Ob tem mi prihaja na misel pogovor z Ljubom Struno, Badjurovim nagrajencem, ki je že pred leti, ko je sodeloval pri dokumentarnem filmu o blaženem Slomšku potarnal, da ta njegov film ne bo prejel nobene nagrade, ker je Slomšek prikazan preveč „realistično“. Tak kot je po virih pač bil. Film je zato lep, navdihujoč, mnogi se ga še spominjajo. Zanimiv je bil Strunov zaključek: „Če bi Slomška prikazali kot pijanca, ki zlorablja ministrante, pa bi bili deležni vseh vrst pozornosti in nagrad.“ Predstavljam si, da je enak vzrok za spregled dokumentarca o Pedru Opeki. Ameriška nagrada Možini je zato na nek način povračilo za prestane muke. V Ameriki prepoznajo izstopajoče dosežke, pri nas samo ekscese. In ti so potem prepoznani kot znamenje kakovosti...