Kot bi trenil, se je zaključilo kratko, delovno, morsko potepanje. V petek tja, v nedeljo nazaj, vmes pa sonce in morje, seveda z vsemi zadanimi opravili. Po tem je bil pristanek v delovnem ponedeljku prav trd…

Po treh urah spanja takoj na jutranji program. Včasih se zgodi tudi to. Pa je god blaženega Slomška pregnal vse slabe misli in res se je čutil praznik. NA programu smo med drugim razmišljali o Slomškovi aktualizaciji za današnji čas. Že res, da je Slomšek pripomogel k temu, da smo Slovenci ohranili Štajersko in Koroško s tem, ko je škofijski sedež prenesel v Maribor, a vendar se veličina tega človeka odraža še na veliko drugih področjih. Slomšek je bil predvsem človek vere. Vse kar je počel je imelo za sabo jasno versko noto s ciljem in potjo izvedbe. Slomšek nas lahko nauči, kako pomembno je, da ima človek stanovitnost in naredi vse, da zadane cilje uresniči.

Poleg tega, da je bil Slomšek človek vere in jasnega prepričanja, je njegova naslednja vrlina domoljubje. Ne nacionalizem, saj je vsakemu narodu priznaval njegove vrline, a vendar je tudi za svoj narod pričakoval in zahteval enako. In ni se ustavil. Na njegovih idejah je zrasla Mohorjeva družba, ki je Slovence naučila brati. Ja, prva slovenska založba ni Slovenska matica, kot nekateri zmotno navajajo. Mohorjeva je! In Slomšek ima pri njej častno mesto.

Naj ostanem še pri njegovem domoljubju, ki se je izražalo z veliko skrbjo za materni jezik. Kljub temu, da je bil cesarski, se pravi avstrijski, šolski nadzornik, si je dosledno prizadeval, da bi učitelji na slovenskih ozemljih, otroke učili v jeziku, ki ga ti razumejo. V ta namen jim je napisal tudi nekaj učbenikov in veliko pesmi, ki se pojejo še danes, če omenim samo tisto o Veselem hribčku. Ta nasploh priča o tem, da Slomšek ni bil kak zapet intelektualec, z glavo v oblakih, daleč stran od realnega življenja in človeških težav, ampak da je zrasel iz tega naroda iz kmečkih, preizkušenih korenin.

Slomšek mi je torej lahko vzor na več področjih. Priča o tem, da je velika narodova moč, če se skupno zavzame zase, za svoje cilje, jezik in kulturo. Tega pa nam manjka danes… Kako prav bi nam prišel kak novi Slomšek. Bog pa vedi, če bi ga v teh zmedenih časih sploh prepoznali.