Še enkrat bo treba spregovoriti o današnjem dnevu...

Naj si sposodim enega izmed spletnih komentarjev, ki razodeva popolno nerazumevanje obeležitve dneva spomina na vse žrtve totalitarnih sistemov.

„Kaj pa žrtve inkvizicije RKC?“

Gre za žrtve totalitarizmov 20. stoletja, ki je bilo najbolj krvavo stoletje v evropski zgodovini. Lahko se sicer spomnimo vseh žrtev vseh časov, ampak v tem primeru je treba dan spomina utemeljiti drugače. In še beseda o inkviziciji (zgolj kot medklic) Nihče ne odobrava vloge Cerkve pri njej, vendar pa je treba biti pošten in povedati, da tega ni počela Cerkev avtonomno, ampak vedno na zahtevo državnih oblasti.

„Lep dokumentarec smo imeli, kako so na slovenskih tleh mučili državljane, ko so jih obtoževali čarovništva in parčkanja s hudičem...tega ni v resoluciji, njim je vse oproščeno ali kako? Poboj izdajalcev pa je bogoskrunstvo ali kako? Aja, seveda je, saj so bili med njimi tudi predstavniki RKC....“

Spet puhlica iz zgodovine, ki nima ne repa ne glave, ampak gre pa za zanimivo dikcijo „obtoževali so jih“. Seveda, ob tem so imeli tudi sodne procese (ne vem, če je to mogoče vbiti v glavo nerazgledanim branilcem privilegirancev totalitarizma). Kako so izgledali sodni procesi in na osnovi kakšbnih zakonov ne bom izgubljal besed, ker je bil to pač drugačen čas in drugačni zakoni. (Valvasor je bil član angleške znanstvene akademije, a je verjel v čarovnice.) Poboj „izdajalcev“ je bil izveden izvensodno, brez dokazane krivde, brez možnosti pritožbe, pavšalno, na surov in krut način. Vsem žrtvam je odrekel celo grob.

„Največja ironija pa je ta, da če ne bi domobranci obrnili hrbet partizanom in jim skupaj z okupatorskimi nacističnimi silami napovedali vojno, tudi o povojnih pobojih ne bi govorili.“

Domobranci niso obrnili hrbta partizanom. Ustanovljeni so bili šele po kapitulaciji Italije jeseni 1943. Pred tem so partizani nad civilnim prebivalstvom izvajali revolucijo. V Ljubljani so se že leta 1941 dogajale likvidacije, nato so množične likvidacije potekale leta 1942 na partizanskem ozemlju. To je bistveno spodbudilo vzpostavitev samoobrambnih vaških straž, po kapitulaciji Italije, ko se dogaja radikalni obračun s četniki in vaškimi stražarji, pa organiziranje domobranske vojske.

„Govora je o prvi vaški straži...zakaj so jo morali narediti? Ker so izdali partizane...nihče jih ne bi napadal, če ne bi prisegli okupatorju, s tisto prisego, so postali sami sovražnik na domačih tleh.“

Naj tukaj navedem eno partizansko depešo iz leta 1942.

Kom. 1.čete bataljona

"LJUBE ŠERCERJA" NO

št. 31

Dne 16. junija 1942

Na položaju.

ŠTABU BATALJONA »LJUBE ŠERCERJA« NO

Po ukazu štaba I. bataljona »Ljube Šercerja« NO je naša patroladovedla v taborišče sledeče osebe:

Dežman Ivan, roj. 30.sept. 1896,Rudnik, biv. Daljna vas 14.

Dežman Ivan,roj. 13.dec. 1925, Daljna vas, -||-

Dežman Pavla, -||- 2.okt. 1904, -||-

ter jih dne 15.junija 1942. likvidirala.

14. 6. 1942. sta bila aretirana v Tomišlju

Sattler Ivan roj. 15.5.1868 Zg.Šiška, Ljublj.

Škvarča Reza roj. 15.8.1882 Dravlje,Ljubljana.

Ker sta se sumljivo ponašala in hodila iz kraja v kraj ter prosjačila, kakor sta sama izjavila, je bilo iz tega razvidno, da sta tudi kradla. Bila sta likvidirana še istega dne.

15. 6. 1942 je bil likvidiran tov. Šteblaj Jože, roj. 1925. v Iški. On je večkrat dezertiral in bil nediscipliniran v četi.

Smrt fašizmu – svobodo narodu!

Komandir Maks Politkomisar Frenk

Se vi ne bi uprli takemu terorju, ker si bil likvidiran samo zato, ker si od hiše do hiše prosil vbogajme?

„Zdaj mi pa pokažite take delitvene debate v Franciji, ki je izvedla prav tako povojne poboje...ni jih.“

V Franciji so pobili nesorazmerno manj ljudi v povojnih likvidacijah. V glavi imam številko 4000, kar je glede na število Francozov (takrat okoli 40 milijonov), čisto nekaj drugega kot pa 15.000 do 20.000 pri nas na 2 milijona prebivalcev.

„Nihče ne joče za njimi, izbrali so si svojo stran in s tem svojo usodo. Ni prav, ni prav, da sploh kdo umre zaradi vojn, ideologij...ampak izbira nosi svoje posledice in časi so bili krvavi.“

Časi so bili krvavi samo toliko kot so jih zmagovalci naredili krvave. In glede na to, da je ukaz za poboje prišel od Tita in partije, je jasno kdo nosi krivdo.

Naj sklenem, ne gre za neko maščevanje ali revanšizem. Gre za to, da se komunizem izenači s fašizmom in nacizmom, kot totalitarni sistem, ki je imel v rokah popoln nadzor nad človeškimi življenji. Ta pa žal v tistih časih niso bila veliko vredna. In tega se je potrebno spominjati.

Prav tako kot tudi nacističnih in fašističnih žrtev!