Blasfemija
Resnično žalosten sem danes. Banke so vpisale hipoteke na nepremičnine mariborske nadškofije in menda je le še vprašanje časa, kdaj bodo prodane. Hipoteka je vpisana tudi na cerkev sv. Alojzija. Kaj lahko se torej zgodi, da bo cerkev Mariboru kmalu dobila nov namen. Stavba, ki je bila nekoč mesto, kjer so se zbirali ljudje, da bi slavili Boga, bo zdaj lahko postala vse kaj drugega. Glede na lokacijo, morda modna hiša, pošta ali zabavni klub…
Moja žalost je neizmerna, saj lahko s spominom sežem nazaj v leta, ko je bila ljubljanska cerkev sv. Jožefa filmski studio. Tisto, kar so verniki zgradili in vzdrževali s svojimi darovi, se je v letih po vojni zaplenilo in spremenilo. Ostala je le skrunjena lupina, kjer so filmarji za zazidanim oltarjem sv. Jožefa, delali filme. Da so naredili krivico, so nekdanji oblastniki (po pritisku javnosti) priznali, stavbo obnovili in jo vrnili prvotnemu namenu.
Danes nam za tako blasfemično dejanje ni več potrebna ideologija. Cerkev bodo prodali zaradi dolgov. Niso jih povzročili verniki, ki so stavbo z ljubeznijo vzdrževali, ampak gospodje, ki so igrali z velikimi vsotami. Dolg je treba zdaj plačati. Bo pri svetem Alojziju bife, igralnica ali slaščičarna? G. Krašovec, kaj boste storili? Na Brezjah smo danes molili za škofe, kdo bo molil za vas?
1 komentar
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Form is loading...
Ko sem se včeraj pogovarjala s sestrično,mi je komentirala vaš odgovor:" Pa saj ti to že delaš!" Delala sem. Sedaj pa se spominjam govora, ki ga je nekdo imel na pogrebu g. nadškofa Perka, kako je z ljubeznijo spremljal sobrata, ki je padel in njegovega komentarja, da je sobrat že sam po sebi dovolj tepen.
Kar sem lahko naredila, sem, sedaj pa ostane molitev.
G. Mirko je bil priča najini podelitvi svetega zakona in je potem spremljal najin križev pot, sedaj lahko vračam. Tudi RO je včeraj s svojo pobudo napravil prav to.