Veliki četrtek
Sveto tridnevje - veliki četrtek, veliki petek, velika sobota skupaj z veliko nedeljo, pomenijo vrhunec celotnega liturgičnega leta. Bogoslužje želi v teh dneh kar najbolj ponavzočiti dogodke zadnjih dni Jezusovega življenja, da bi jih vsak dan znova doživljali v prisrčni in notranji povezanosti s Kristusom. Sveto velikonočno tridnevje se začenja z večerno mašo velikega četrtka in sklene z drugimi večernicami nedelje Gospodovega vstajenja.
Že dopoldne so v stolnih cerkvah tako imenovane škofove krizmene maše s somaševanjem duhovnikov, kjer je škof ob navzočnosti duhovnikov posvetil sveta olja, krizmo, ki jo uporabljamo pri krstih in birmah, ter ob maziljenju bolnikov in umirajočih. Krizmena maša izraža povezanost škofa s svojimi duhovniki, zato ni čudno, da se te maše udeležijo vsi duhovniki, ki jim dolžnosti to omogočajo.
Na veliki četrtek se spominjamo zadnje večerje pri kateri je Jezus učencem umil noge in jim rekel, naj tudi oni tako delajo. Dal jim je novo zapoved ljubezni, razlomil je kruh in ponudil kelih. Odslej se bosta do konca časov pod rokami njegovih apostolov in njihovih naslednikov kruh in vino spreminjala v njegovo Telo in Kri, vernim v duhovno krepčilo. Večer velikega četrtka je tako tudi praznik duhovništva, rojstni dan mašne daritve, ki vsak dan znova ponavzočuje Jezusovo zadnjo večerjo.
Večerna sveta maša velikega četrtka ima trojni spomin: Jezus je pri zadnji večerji postavil evharistijo - sveto mašo, duhovništvo in dal novo zapoved, zapoved Ljubezni. Obredi so polni simbolike. Po odpeti Slavi se za tri dni »poslovimo« od petja zvonov in igranja orgel. Ob sklepu svete maše pa Jezusa v najsvetejšem zakramentu odnesemo v ječo, saj se na veliki četrtek spominjamo Jezusove aretacije v vrtu Getsemani in noči, ki jo je med zaslišanji preživel v ječi.
Večer velikega četrtka je tudi večer Oljske gore. To je večer izdajstva, večer Jude Iškarjota in njegovega poljuba. To je večer, ko je Jezus Petru ukazal, naj spravi meč, kajti kdor zagrabi zanj, bo z njim pokončan! Ob sklepu mašne daritve se prenese Najsvetejše k stranskemu oltarju, ki ponazarja ječo, kjer je Jezus čakal na zaslišanja pred Velikim zborom.
Če je bilo vzdušje v dvorani zadnje večerje še slovesno in bratsko, pa je pred vrati že noč. Trideset srebrnikov je cena ocenjenega, ječar napravlja ječo, vojaki so oboroženi in pripravljeni. Jezus pa je odločen izpeljati svoje poslanstvo do konca, saj je nebeški Oče želel, da se ta kelih izpije…
Po sklepu svete maše se v cerkvi odkrije oltar. Ko so Jezusa privedli na Kalvarijo, so mu slekli in si nato razdelili njegova oblačila. Na to sramotno dejanje nas spominja razkrivanje oltarjev. Posvečen oltar predstavlja Kristusa, razkrit oltar pa kaže žalostno podobo zapuščenosti in osamljenosti, je nemi spomin človeške neusmiljenosti.
Cerkev spodbuja vernike, naj ostanejo tudi po maši v cerkvi in čujejo z Jezusom. Jezus je učencem v vrtu Getsemani rekel: »Eno uro niste mogli ostati budni z menoj?«
No feedback yet
Form is loading...