Sprava
V Kranju v župnijski dvorani sem povezoval okroglo mizo o spravi s skupnim naslovom, Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost.
Na tretji okrogli mizi v Kranju so na temo Umijmo spomin in postanimo solidarni ljudje spregovorili, dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tamara Griesser Pečar, mag. Andreja Valič Zver, dr. Janez Juhant in dr. Vojko Strahovnik. Govorniki so se strinjali, da se proces narodne sprave najprej začne pri nas samih.
Zanimiva razmišljanja so nanizali gostje. Morda samo delček tistega, kar je povedala dr. Katarina Kompan Erzar, ki je najprej opredelila pojem spomina. To je zbirka naših najverjetnejših odzivov na stvari, ki se bodo storile v naši prihodnosti. »Zato umit spomin ne pomeni samo pozabiti, spremeniti, ampak pomeni stopiti v odnose.« Travme pobojev, molka, zaprtosti, strahu in groze so v veliki meri določila prihodnje delovanje. Poudarila je, da so bile te reakcije nehote prenesene na prihodnje generacije, iz česar se razvije temeljno nezaupanje do sveta. Po njenem mnenju je treba, če hočemo začeti zdraviti spomin, najprej razkriti zlorabo. »Povedati je treba, da so bila dejstva takšna, kot so bila. Ker smo mi predolgo molčali, so prišle na plano kosti. Laž se vedno razkrije. Vsaka travma se bo razkrila. Če ne zdaj, čez deset let.«
In res se je natanko to zgodilo. Ker mi nismo govorili o tem so nas nase opozirile kosti iz Kočevskega roga, Hude jame in še 600 drugih množičnih morišč pri nas.
Naslednja okrogla miza bo v četrtek, 15. marca ob 19.h. O temi "Osvobodimo mlade bremen preteklosti za prihodnost" bodo v Slovenj Gradcu sodelovali: Barbara Brezigar, dr. Janez Juhant, dr. Robert Petkovšek in dr. Mari Osredkar.
2 komentarjev
Komentar from: Glogaštvo [Obiskovalec]
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Poslušalasem okroglo mizo v Laškem, kjer je o pogojih za spravo lepo spregovoril dr. B. Žalec. Tudi tam je svoje poglede na spravo izrazil eden izmed poslušalcev, ki je nasprotoval predavateljevi logiki. Dejal je, da je psihoterapevt in s tem hotel podkrepiti svoja stališča.
Vsak med nami ima svoje življenjske izkušnje, na podlagi katerih razvija svoje vedenja.
A vsekakor je res, kar je dejal dr. Zdešar: Treba je govoriti o dogodkih v povojnem času, le na tak način bodo ljudje ozavestili travme, ki so jih zakopali globoko vase in sedaj iz podzavesti vplivajo. Le očiščeni bomo lahko svobodno zaživeli.
Form is loading...
Kot da narod ni bil sprt že pred vojno. Ta domobransko-partizanska vojna je največ Krajnska stvar, ki se jo je nacionaliziralo.
Filip Terčelj "O smislu življenja"
Citiram:
Večina ljudi na svetu živi kar tja v en dan in se presneto malo briga, zakaj in čemu so na svetu. Dvomim celo, da bi ti vsak, kogar srečaš, mogel dati sploh kakšen odgovor na to vprašanje. Vendar vse stremljenje, delovanje in hotenje ljudi kaže, da ima vsak človek s svojim življenjem neki namen. Res je, da tega ne more vselej izraziti z besedami, a v vsem njegovem ravnanju se kaže več ali manj jasna smer njegove življenjske poti. Eni se v življenju ravnajo po svoji sebičnosti, sledijo le svojemu pohlepu in želji po uživanju - drugi pa uravnavajo svoje življenje po volji božji, po najvišjem vzoru, ki je Kristus.
Iz Svetega Pisma:
Zaradi Jezusa se delijo duhovi
»Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel! Moram pa prejeti krst in v kakšni stiski sem, dokler se to ne dopolni. Mislite, da sem prišel prinašat mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost. Odslej bo namreč v eni hiši pet razdeljenih: trije proti dvema in dva proti trem;razdelili se bodo:
oče proti sinu
in sin proti očetu;
mati proti hčeri
in hči proti materi;
tašča proti svoji snahi
in snaha proti tašči.«