Špiclji
Igorja Omerzo in Mohorjevo Celovec toži Ferdinand Urbančič, ker je v knjigi Od Belce do Velikovca ali kako sem vzljubil bombo, naveden kot sodelavec službe državne varnosti. Pravzaprav je sodnica že izdala začasno prepoved oglaševanja omenjene knjige, ki pa je bila po pritožbi umaknjena.
Zelo zanimivo se mi zdi, da je zadeva Meršol (Lingvist) izbruhnila prav v teh dneh. Kaže pa vso sprevrženost našega sistema. Vse bolj ugotavljamo, koliko stvari pri nas »smrdi«. Slovenija je edina evropska država izza železne zavese, ki ni imela nobene oblike lustracije (Lojze Peterle je rekel, da mi tega ne bomo imeli, ker smo krščanski, Bučar pa je rekel da samo preko njegovega trupla) in ki ni podpisala resolucije o evropski zavesti o obsodbi vseh totalitarizmov (z njo so se naši parlamentarci zgolj seznanili).
Ne vem, če se dobro zavedamo, kaj pomenijo vsa ta odkritja bolj ali manj znanih sodelavec nekdanje politične policije. Dokumenti so bili večinoma uničeni, nekaj pa se jih je ohranilo. In ti zdaj kapljajo… Zamislimo pa si, da so nekateri ljudje pred osamosvojitvijo uporabne dokumente ohranili. Vsaj kakšen šef (kot recimo Janez Zemljarič ali Tomaž Ertl ali kakšen njun predpostavljeni) bi za to lahko poskrbel. Si predstavljate kakšno moč nad nekdanjimi tajnimi sodelavci bi tak človek imel? Potem nam takoj postane bolj jasno, kako se lahko zgodijo take anomalije, kot je bila tista z odlikovanjem nekdanjega šefa tajne policije Ertla iz rok predsednika Türka, ki se je zanimivo zdaj spet postavil na Meršolovo stran.
Izgleda kot da našo državo obvladujejo centri moči s pomočjo nekdanjih sodelavcev tajnih služb (od katerih so nekateri zdaj tudi na visokih političnih položajih). Ali bi ne bilo higienično, da bi moral vsak javni uslužbenec, ki je na dovolj visokem položaju, podpisati izjavo o nesodelovanju v nekdanji tajni politični policiji. Če bi se kasneje izkazalo da leže, bi bil to pač jasen signal za njegov odstop in tudi sodno preganjanje zaradi krive prisege. Zdaj se nam namreč dogaja, da nekateri to omalovažujejo in s tem postavljajo pod vprašaj ne samo svojo kredibilnost, ampak tudi politično kredibilnost najvišjih državnih organov.
Meršol (in njemu podobni) Go home!
3 komentarjev
Komentar from: bogdana [Obiskovalec]
Komentar from: brezname [Obiskovalec]
Mi smo res bolan narod. V današnjem času obsojati nekoga, ki je pred desetletji delal v "dobrobit" države!?? Halo? A je tisto bila fašistična država? A je tisto državo svet obsojal ali pa jo imel na seznamu terorističnih držav?
Ali se zavedate, da tudi danes imamo tajno službo, ki novači med prebivalci zato, da bi vohljali za svojimi sosedi. A to pa ni sprevrženo?
A se zavedate, da imamo danes predsednika vlade, ki je bil dejansko obsojen za lažne izjave? A se zavedate, da imamo danes državne predstavnike, katerih postopki so predmet proučevanja na sodiščih v treh državah?
Zakaj bi se ukvarjali z lustracijo posameznikov za dejanja, ki so jih izvajali v preteklosti, če imamo danes predstavnike države, ki se vlačijo po sodiščih in ne odstopijo iz moralnih razlogov?
Briga me za preteklost. Dajte mi čisto sedanjost!
Komentar from: jozeb [Član]
Žal ni čiste sedanjosti brez čiste preteklosti...
...in tista država je imela tajno službo, ki je množično kršila človekove pravice, ki je pobijala in zapirala politične nasprotnike... zato je pač obsojanja vredna. Tista država ni bila fašistična, bila je komunistična... bistvene razlike med njima ni bilo...
Nalijmo si že čistega vina!
Form is loading...
Spominjam se dogodka, ko se je pred leti našemu županu " zareklo" v primeru neposlušnega občinskega svetnika: "Še imamo nekaj, s čemer ga bomo držali!" in so ga res dobili na svojo stran. Tisto " nekaj" ni imel v rokah on, ampak njegov svetovalec, ki občino vodi iz ozadja.
Tako se dogaja na lokalni ravni in navzgor vse do vrha! Žal!