Tole mi bo služilo kot izhodišče za tokratni zapis: »…veliko ljudi otroka iz napačnih razlogov, želijo zapolniti neko svojo praznino in s tem pravzaprav zlorabijo otroka za svoje lastne namene. Otrok je kot goba, vpije vse in to ga spremlja skozi celotno življenje…brala (sem) eno super knjigo na to temo, Otroci so iz nebes. Piše o tem, da je današnja generacija otrok dejansko drugačna. Bolj so občutljivi, bolj dojemljivi in stopnja njihove duhovne razvitosti je ob rojstvu višja…« Drugače povedano, so...
INDIGO OTROCI
»Indigo otroci ne spoštujejo avtoritete, če ta ni demokratična in ne prenesejo ukazovanja. Tradicionalne vzgojne metode na njih nimajo želenih učinkov,  intuitivno prepoznajo laž in zahtevajo resnico. Hitro se začnejo dolgočasiti in ne morejo dolgo časa ohranjati pozornosti samo pri eni stvari.  Ker so zelo senzibilni in imajo velike ideje, lahko postanejo hitro zavrti, če nimajo možnosti možnosti za njihovo uresničitev. Imajo veliko energije, skrite talente in velike potenciale, ki pa lahko zamrejo, če niso ustrezno negovani ali sprejeti..«
To je le nekaj opredelitev pojma Indigo otrok. Povzemam nekaj primerov, ki jih dostopna literatura navaja:
»Indigo otroci že na svet pridejo z občutkom, da so kraljeve visokosti in se temu primerno pogosto tudi obnašajo. Imajo občutek, da »si zaslužijo, da so na svetu« in so presenečeni, če drugi ne delijo z njimi tega mnenja. Občutek lastne vrednosti je za njih samoumeven. Pogosto zelo jasno povedo svojim staršem, kdo so. Nekaterih stvari nikakor ne počno, zelo težko jim je npr. stati v vrsti. Šola je zanje s socialnega gledišča pogosto izredno težavna. Niso zadržani, če je potrebno jasno povedati, kaj potrebujejo. Od vsega začetka jih je treba obravnavati kot odrasle. Ne upoštevajo in ne spoštujejo človeka samo zato, ker ima sive lase. Njihovo spoštovanje si je treba zaslužiti.«
Poleg teh dokaj splošnih opredelitev, kjer ste lahko skoraj gotovo našli tudi svojega otroka, pa obstaja tudi nekaj bolj “energijskih” opredelitev indigo otrok. Indigo jim pravijo, ker je barva njihove aure temno vijolične oz. indigo barve. Notranji organi takšnih otrok delujejo drugače, njihov imunski sistem je nekajkrat odpornejši kot tisti od povprečnega človeka. Ti otroci imajo tudi drugačen DNK zapis, ki se spreminja. Vibrirajo na višji frekvenci, podobno kot psihokinetiki in bioenergetiki, kadar so energetsko neuravnovešeni imajo težave z napadi tesnobe, depresije ali izbruhov besa. Nekateri pravijo da so naslednja stopnja človeške evolucije t.i. Homo Spiritualis, ki nas bo popeljal v dobo Vodnarja...
Podatki o nastanku ali pojavu indigo otrok so zelo različni. V večjem številu naj bi se začeli rojevati 70. in 80. letih 20. stoletja, po letu 1994 pa naj bi jih bilo kar 95 odstotkov vseh rojenih. Izraz indigo otroci sta v svet poslala zakonca Lee Carroll in Jan Tober, ki sta 1999 napisala knjigo Indigo otroci (The Indigo Children). V njej iz različnih vidikov, razmišljata tudi o današnjih otrocih, vzgojnih metodah, šolskih sistemih in podobno. Zanimivo je, da se ima Lee Carroll za posrednico netelesnega, nečloveškega bitja Krijona (Kryona), ki je “z zemljo” povezan že od začetka in je njen vir sporočil človeštvu. Njegove informacije naj bi človeštvu pomagale, da se povzpne na višjo energetsko raven.
Ker je današnji svet podoben tržnici, na kateri lahko izbereš malo tega in malo onega, seveda ni nič čudnega, da so nekateri starši, ki imajo težave z vzgojo svojih otrok, pograbili idejo o indigo otrocih. Ker imajo ti otroci tudi težave v šoli so se pojavile tudi težnje po spremembi “okostenelih” šolskih sistemov, ki se morajo bolj prilagoditi otrokom in ne obratno... Otroke je tako, po tej literaturi, potrebno naučiti misliti, ne pa jim povedati, kaj morajo misliti. Vloga takšne šole ni v tem, da posreduje znanje, ampak “modrost”. Modrost pa je uporabno znanje. Če posredujemo otrokom samo znanje, potem jim povemo, kaj naj mislijo, kaj morajo vedeti in kaj morajo imeti za resnično. Vzgoja naj bi razvijala otrokove talente in sposobnosti, ne pa spomin. Kritično mišljenje, reševanje problemov, iskrenost in zavest odgovornosti bi moralo biti jedro vzgoje otrok 21. stoletja. Vzgoja prihodnosti bi morala temeljiti na brezpogojni ljubezni. Tako v svojem delu pišeta Lee Carroll in Jan Tober. Ko beremo samo poglavje o šoli, bi jima skoraj lahko pritrdili, vendar pa stvari niso tako enostavne.
Verjetno ste že lahko ugotovili, da gre za tipično novodobsko razmišljanje, od Krijona do aure, od vibracij na višjem energetskem nivoju do dobe Vodnarja. Če je bila astrološko prejšnja doba, ki traja približno 2000 let, v znamenju Kristusa in krščanstva, pa smo po letu 2000 vstopili v novo, kjer naj bi krščanstvo zatonilo. Če k temu prištejemo še všečno temo vzgoje in nevzgoje otrok, potem smo naleteli na rodovino polje, kjer se novodobske ideje sprejemajo kar spotoma.
Po tej logiki ne bomo okrivili otroka, če je v šoli neuspešen, če ne dela nalog in je vedenjsko izstopajoč, ampak bomo raje rekli, naj se družba in šola temu otroku prilagajata. Naj ga motivirata. To se še prevečkrat dogaja tam, kjer so starši vzgojo otrok žrtvovali zaradi kariere. Taki starši se potem pod vplivom lastne vesti skušajo otrokom odkupovati z dragimi darili, potovanji in podobno. Vendar pa njihove vloge to ne more nadomestiti. Kako naj otrok dobi dober vzgled pri nekomu, ki ga vidi uro ali dve na dan, največkrat še vsega izmučenega od dela?
In kako se starši, ki so “zavozili” vzgojo svojih otrok najlažje operejo? Tako, da se v sebi prepričajo, da se ni dalo nič storiti. To so pač neki novi otroci pravijo, saj imajo celo spremenjen DNK (čeprav tega ni potrdil še noben resen znanstveni inštitut). Zato pa priznana strokovnjakinja Zdenka Zalokar Divjak v enem izmed svojih člankov z naslovom Avtoriteta in postavljanje meja, kjer ugotavlja, da je pri vzgoji otrok pač potrebno odločno postaviti meje. Članek sklene z ugotovitvijo, da je pomembno da staršev in vzgojiteljev ne zmotijo preveč novosti kot so naprimer indigo, mavrični otroci, vzgoja s prijaznostjo in podobno. Na prvi pogled ne gre za nič spornega, ampak to najraje prebirajo tisti, ki so že zamudili čas za postavljanje meja. Čisto na koncu ugotovi, da se pri njej v zadnjem času oglašajo mame, ki jih pretepajo lastni otroci. Le zakaj?