voščilnic smo danes napisali. Pravzaprav smo narezali podlago,vpisali besedilo, nanjo prilepili letošnjo fotografijo in nato vse skupaj podpisali. To sploh ni enostavno, saj je naš petletnik to množino voščil podpisoval dvakrat po 45 minut… Sledilo je še pisanje naslovov in zapiranje ovojnic. Kljub delu smo zadovoljni. Letos smo za vse delo porabili natanko pol manj časa kot lani in to je razlog za optimizem in olje na ogenj skupinskega duha.
Ja, 106… Kako smo prišli do te številke?
Vsaj enkrat letno pišemo prijateljem in znancem s katerimi se čutimo povezane. Vsako leto pišemo tudi nekaterim, ki jih s tem presenetimo in morda polepšamo praznični trenutek. Številka se zato vsako leto malo poveča.
Prav tako pa smo veseli vsake pošte, ki jo dobimo. Ob jedilni mizi imamo veliko površino oblepljeno s pluto, kamor skrbno pripnemo vsako voščilnico, ki jo prejmemo. Tam ostanejo vse do svečnice, kdaj morda celo dlje.
Lepo je nekoga razveseliti, lepo je, če te nekdo razveseli. Ali nismo ravno v pravem času? In za veselje ne potrebuješ veliko, včasih le dobro misel in spomin na nekoga, ki ti je blizu.