Vsako leto konec sezone je treba pospraviti hišo na otoku in jo pripraviti na zimo. Letos toliko zamujamo, da je tu že mesec november. Novembra pa vreme ni več stabilno. Če piha, lahko ladja na otoku sploh ne pristane, če pa tja že prideš, ni nujno, da boš z njega tudi odšel… Potem obsediš ob kaminu in čakaš lepše vreme.
Ampak vreme letos kar drži. Po izjemno toplem septembru, ki smo ga zaradi službenih in ostalih dolžnosti zamudili, je nasulo dežja in napojilo suho otoško zemljo. V eni sami noči je padlo ogromno padavin. Pravijo, da okoli 120 litrov na kvadratni meter. Vreme se je zdaj uneslo in mila klima vabi.
Življenje na otoku je popolnoma drugačno kot poleti. Zatišje in tišina kraljujeta. Trenutno ni odprta niti ena gostilna, po otoku se sprehajajo upokojenci. Čas si je kljub miru in zatišju treba modro organizirati. Vsaka ura ima svoj namen in te so skopo odmerjene. Kljub temu so to morda najlepše ure, ko vidiš kaj pomeni pristno otoško življenje, kaj so njegove prednosti in kaj slabosti. Po taki izkušnji otok bodisi vzljubiš ali zasovražiš. Tretje poti ni!