Predvsem naša levičarska javnost se je privoščljivo nasmehnila Evropi, ko so Grki napovedali referendum o varčevalnih ukrepih. »Bravo, končno se je našel nekdo, ki je pokazal je sredinec in na ta način dal vedeti, da se te igre ne gre več…« Malo skregano z logiko zvenijo tele besede. Če ti nekdo pomaga, ker si se zakreditiral, ker nimaš urejenih financ, ker plačuješ pokojnine ljudem, ki so že dekade pod rušo… pač pričakuješ nekaj hvaležnosti, ne pa sredinec in grožnje. Ampak danes je seveda modno opletati z levičarskimi floskulami, se navduševati nad demonstracijami in razmišljati o tem, kako je za vsem skupaj kapitalistična zarota.
Grki so lahko še tako ponosni ljudje in nosilci kulture v nekdaj barbarski Evropi, ampak danes so predvsem globoko v dolgovih. Žal so najbolj na udaru tisti, ki za tako situacijo niso nič krivi. Izgubili bodo službe in s tem vir dohodka, vsem se bo znižal standard. Kljub temu pa so prav ti ljudje lahko temelj sprememb, ki jih bo morala grška država storiti. Gnile finančne temelje in pregovorno izogibanje plačevanju takih in drugačnih dajatev, bodo morali sanirati. Tako ali drugače. In žal bodo morali požreti vse grenke varčevalne ukrepe. Kar je bilo sposojeno je pač treba vrniti in ne upati, da se bo že kako izšlo.
Njihova težka situacija pa je lahko vsem nam znamenje, kako se take megalomanske zgodbe končajo. Tudi družinski proračun je treba načrtovati s pogledom v prihodnost, kaj šele državnega…