Berem da bo prav kmalu na ogled tretji del filma Paranormalo. Rad bi povedal, da o tem lahko razmišljamo tudi brez filmskih predstav, čeprav so te najbolj...sočne.

Človek in njegove sposobnosti so še vedno ena največjih ugank. Ko se urežemo, naše telo v trenutku sproži proces »samozdravljenja« s krasto, ki prepreči odtekanje krvi. Ko se ta čez čas odlušči, je pod njo nova koža. Ta proces znamo razložiti in je dokaj enostaven. Vsi pa vemo, da človeški možgani delujejo bolj kompleksno od najkompleksnejšega računalnika. Tam se odvijajo procesi, ki jih še ne poznamo in ne moremo dokončno razložiti.
Ti pojavi so onkraj našega današnjega vedenja. Vemo sicer da obstajajo, a jih z znanjem, ki ga imamo, ne moremo razložiti. Imenujemo jih »paranormalni«. Ne zato, ker so »nad naravo« ali » izven nje«, ampak zato, ker še ne poznamo njihovih pravih naravnih vzrokov. Bog jih je v naravi predvidel in jih potem v takšni ali drugačni meri dal vsem ljudem. To bi lahko primerjali s posluhom za glasbo. Že rodimo se z različno razvitim, potem pa ga šele s petjem razvijemo. Eni so pri tem zelo uspešni, drugi pa se lahko zelo trudijo, pa ne bodo nikoli veliki pevci.
Darovi o katerih govorimo, so lahko čisto normalna naravna sposobnost, lahko pa so tudi poseben božji dar, izredna karizma, ki jo je človek v določenem trenutku življenja deležen. Od nekdaj so živeli ljudje, ki so imeli posebne darove - karizme. Še posebno veliko je bilo karizmatikov znotraj Cerkve. Omenimo svetega Frančiška Asiškega, ki se je v molitvi tako zamaknil, da se je njegovo telo odlepilo od tal. Omenimo slovenskega »čudodelnika« s Primskovega Jurija Humarja, ki je zdravil, kot je sam pravil, s pomočjo »pozitivnega magnetizma,. Ali pa svetega p. Pija iz Pietrelcine, ki je imel nenavadne darove uvida v grehe spovedanca, ozdravljanja in bilokacije. Ker gre za evidentirane in potrjeno nerazložljive primere, bi težko zgolj odmahnili z roko in rekli da je to potegavščina.
Paranormalne pojave delimo glede na to, ali delujejo na človeka »od znotraj« ali »od zunaj«.
ZUNANJI POJAVI
Zunanji pojavi so tisti, pri katerih vidimo, da gre za vpliv neke zunanje resničnosti na človekovo zavest brez njegove volje.
Sem sodi telepatija ali prenos misli na daljavo. To pomeni, da lahko nekdo posreduje svojo misel brez uporabe jezika ali znakov. Kljub raziskavam še ni ugotovljeno, na kakšen način ta pojav deluje. Naredili so več poskusov z ljudmi, ki imajo ta dar. Ogradili so jih z različnimi izolatorji, da bi onemogočili prehod valovom ali sevanju, kar naj bi bil prenašalec. Prenos misli pa je še vedno deloval.
Podoben pojav je tudi psihoskopija. Določeni ljudje so sposobni s pomočjo predmeta neke osebe zaznati, kje se ta nahaja. Npr. s pomočjo predmeta, ki je pripadal pogrešanemu, lahko ugotovijo, kje je.
Tudi radiestezija je pojav, ki sodi v to skupino. Človek v svoji podzavesti »ujame« sporočilo, ki ga določen predmet ali določeno dogajanje oddaja. Recimo, da gre za podzemni tok vode. Podzavest zazna to spremembo in jo preko možganov in preko mišic spremeni v mehansko gibanje nihala.
Tu omenimo še jasnovidnost, ki pomeni poznanje prihodnjih dogodkov. To je najbolj redek pojav v tej skupini in komaj kdaj je tako močan, da ga lahko tudi uporabljamo. Vendar pa je bilo nekaj ljudi v zgodovini, pri katerih se je kasneje izkazalo, da so imeli ta dar.
NOTRANJI POJAVI
To so pojavi, pri katerih človek s svojo voljo, zavestjo, mislijo.., vpliva na predmete in ljudi zunaj sebe.
Sem sodi npr. telekineza ali sposobnost premikanja predmetov na daljavo brez direktnega materialnega stika s tem predmetom. Zato nekateri pravijo, da prestavljajo predmete s svojo notranjo močjo, z energijo ki vpliva na predmete, da se začnejo premikati, gibati ali kriviti.
V skupino telekineze spada tudi psihokineza. Ta je še bolj znana pod izrazom »poltergeist« ali ropotajoči duh. To naj bi se pred leti dogajalo tudi pri nas v Arji vasi, pa v Žikarcah pri Mariboru in v Prekmurju. V tem primeru predmeti letijo po zraku, pokajo okenska stekla in žarnice, omarice se same odpirajo... To razumemo tako, da se v nekem trenutku v človeku sprosti sposobnost vplivanja na predmete. Zelo pogosto se to dogaja v kriznih obdobjih, včasih tudi v sanjah. Tisti, ki to povzroča navadno niti ne ve, da je on povzročitelj.
Pojav materjalizacije je eden bolj skrivnostnih. S tem izrazom mislimo na pojav, ko se iz nič nekaj udejani. Ta pojav razlagamo s pomočjo »ektoplazme«, ki bi naj bila v človeku in se pod določenimi pogoji lahko sprosti. S pomočjo materjalizacije bi lahko razložili Jezusov čudež pomnožitve kruha in rib v puščavi.
Omenimo še sposobnost zdravljenja bolnih takrat, kadar pri tem ne sodeluje medicina. To sposobnost imamo skoraj vsi ljudje. Spomnimo se na mame, ki pri dojenčku niti ne vedo, za kaj kakšno bolezen gre, pa ga z vso ljubeznijo, nosijo v naročju in ga stiskajo k sebi. Tako velikokrat pozdravijo otroka, čeprav ne ved
kako.
Omenimo še en tak pojav: hipnotizem ali sugestibilnost. Gre za zavestno vplivanje na drugega človeka. S pomočjo sugestije, prigovarjanja in vodenja, oseba ostane popolnoma brez svoje volje. V hipnozi je človeško telo sposobno odreagirati zelo čudno. Naprimer hipnotizer da človeku v roko kovanec in reče, da je žareč (čeprav vemo, da ga je potegnil iz žepa), vendar pa bo za hipnotiziranega res vroč. Zato se bo opekel in na roki se mu bo naredil mehur. To je moč sugestije, ki je še ne znamo povsem razložiti, čeprav o njej že marsikaj vemo.
Levitacija pomeni lebdenje nad tlemi. Poznani so primeri, nekaterih svetnikov (sv. Frančišek), ki so se tako zamaknili v molitvi, da se je njihov telo odlepilo od tal in lebdelo v zraku.
Bilokacija pa je pojav navzočnosti na več mestih hkrati. Pater Pij je imel prepoved zapuščanja samostana, pa vendar so ga v tem času večkrat videli pri bolnikih, ljudeh v stiski, daleč izven samostana.