Včasih ti pot prekriža kak dogodek, ki ga ne pričakuješ, od katerega si nič ne obetaš, a te na koncu preseneti in obogati. Natanko to bi lahko rekel za film z zgornjim naslovom, ki sem si ga imel priložnost ogledati. Na kratko bi mu lahko rekel: film z navdihujočo krščansko vsebino…
Zgodba gre nekako takole:
Henry (Luke Wilson) zboli za neozdravljivo boleznijo in se vrne v rojstni kraj preživet zadnje dneve. Kupiti hoče svojo nekdanjo hišo v kateri je bil zadnjič srečen, vendar je ne dobi. Tako se mora zadovoljiti z zanemarjeno hišo v soseščini. Nepremičninska agentka poskrbi, da mu, kljub njegovemu neodobravanju, na novo prebarvajo fasado. In takrat se zgodi madež, v katerem nekoliko vsiljiva soseda, prepozna Kristusov obraz. Ta začne kasneje krvaveti, ob njem se zbirajo ljudje, nekateri celo ozdravijo. Henrya vse to moti. V čudeže ne verjame, še sploh glede na svojo diagnozo. Jezen in razočaran je nad svetom. Kljub čudovitim znamenjem, ki jim je priča, ne zmore stopiti iz svojega stanja. Režiser Mark Pellington gledalcu kaže, da Božja milost nima meja in lahko dela čudeže tudi tistim, ki tavajo v navidez popolni temi.
Henry Poole je tu (če preprosto prevedemo naslov), je film z globoko duhovno vsebino. Dodelan scenarij, odlična glasba in izjemna skupina igralcev in igralk, naredijo zgodbo otipljivo. Režiserju je mojstrsko uspelo narediti očarljiv in zabaven film o resnih temah, brez norčevanja iz človeških prepričanj, pa kakršnakoli že so…
Zelo priporočam!

In še filmski napovednik:
http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=Mf97fnD3ed0