V Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma je bil izjemen prvi koncert Modrega abonmaja Slovenske filharmonije nove sezone 2011/12, z izjemnim gostom dirigentom in solistom Julianom Rachlinom. Za uvod je odmevala Mozartova glasba, najprej uvertura k Operi Figarova svatba in nato še simfonija št. 35 „Haffnerjeva“. V drugem delu je Rachlin nastopil kot violist v Hindemithovi Žalni glasbi, nato pa še kot violinist v Štirih letnih časih Astorja Piazzolle. Gallusova dvorana je ob koncu odmevala ob stoječih ovacijah, ki jih je zelo zadovoljna publika naklonila izvajalcem, Orkestru slovenske filharmonije in seveda izjemnemu gostu, 37-letnemu litovskemu violinistu in violistu, ki sicer že od otroštva živi v Avstriji!
Všeč mi je bilo, da se je modri abonma začel z dvema klasičnima melodijama. Mozart sede. Pri njem ni blefiranja in skrivanja za ostalimi. Pri njegovi glasbi se pokaže, kako dobri so res glasbeniki. In slovenski filharmoniki so bili res dobri. Prav tako Rachlin v vlogi dirigenta. Ima nekoliko svojski način dirigiranja. Bilo ga je povsod dovolj, ves čas je imel vse pod kontrolo, v nekem trenutku se je zdelo, da bo s paličico potrepljal sprednjega glasbenika… Še boljši vtis je pustil v drugem delu, kjer je dirigiral z violo in violino, glasbeniki pa so dihali z njim in njegovo interpretacijo. Stoječe ovacije so redke, tokrat so bile zaslužene, tako programsko kot izvedbeno. In za konec še dva dodatka. Zadnji posvečen Lauri, ki jo je poiskal med publiko in ji potem skladbo tudi posvetil. Izjemno v vseh vidikih.