V Celovcu sem se udeležil proslave ob 160 letnici Mohorjeve družbe. Veliko visokih gostov iz Avstrije in Slovenije je dajo dogodku poseben pomen. »Slavnostni govornik, sicer predsednik Mohorjeve, rektor doma Sodalitas v Tinjah Jože Kopeing je med drugim povedal, da slavijo vse tri Mohorjeve „sestrinske“ založbe Celovška, Celjska in Goriška, ki pa so se v zadnjem času znašle vsaka pred specifičnimi družbenimi zahtevami.«
Takole sem zapisal za začetku uradnega poročila, ki smo ga tudi objavili v info oddaji in na spletu. Nisem pa povedal, kaj sem pogrešal in kaj je lahko pogrešilo oko. Namreč v daljšem uvodu, kjer so pozdravili vse slavnostne goste od dveh deželnih glavarjev do več ministrov (tudi našega šolskega) in škofov, je opazno zevala praznina pozdrava gostom sestrskih družb. V Celovcu je sicer bil odposlanec Celjske Mohorjeve , ni pa bilo njenega direktorja, prav tako ni bilo nikogar iz Gorice… Da odnosi med sestrami niso najboljši se je sicer pokazalo predvsem v zadnjem času, ko so umanjkali kakšni skupni projekti. Kot je povedal Jože Kopeinig, lahko 160 letnico slavijo vse tri družbe. Zakaj torej proslave niso pripravili skupaj? So nesoglasja pripeljala do spora, krega in bojkota?
Zakaj se je direktor celjske Mohorjeve pred meseci ob slovenskem knjižnem sejmu oglasil na radiu in podrobno razložil zgodovinsko pot najstarejše slovenske založbe? Ker je prišlo do neusklajenih, morda celo solerskih akcij iz Celovca?
Razmere terjajo avtonomne pristope in vsak trg ima svoje zakonitosti. Če hočejo vse tri Mohorjeve preživeti (in vemo kako je danes s knjigami…) je pot sodelovanja verjetno boljša. Kaj bi ob tem povedali ustanovitelji škof Slomšek, Andrej Einspiler in Anton Janežič, ki so dali Slovencem največ kar so lahko, možnost da duhovno hrano v obliki knjig posredujejo ljudem? Ali ni 25 milijonov knjig, ki jih je izdala Mohorjeva neverjeten podvig za katoliško založbo, ki je nekoč Slovence naučila brati, danes pa se je znašla pred novimi izzivi? Upam, da bodo odgovorni našli prave poti za glajenje morebitnih nesporazumov in da bo vse skupaj prispevalo k dobrobiti slovenske (tudi katoliške) literature.

Slavnostni govornik Jože Kopeing