Žiujo! Rada bi te vprašala,za mallo pomoči. Z 8-mi razredi smo šlli na Avstrijsko Koroško na Ekskurzijo. Dobili smo seminarsko nalogo, v katero moramo vključiti tudi pregovor: v tujini je človeku najljubša domovina. Prosim vas,če mi pomagate,kaj naj napišem.
p.s. ta pregovor moramo utemeljiti, zakaj tako misliš.
Nallepša hwala za pomoč, Tina

To pismo sem dobil danes preko blogovskega sporočilnega sistema. Pa naj mi bo izhodišče za ta zapis.

Draga Tina!
Presenečen sem bil nad Tvojo pošto. Presenečen iz več vidikov. Ne vem, kako si izvedela zame, še manj, kako si dobila občutek, da sem prvi človek za tako pismo. Pri nas doma otroci namreč sami delajo domače in seminarske naloge. Če rabijo pomoč, se pač pogovorimo, povemo, kje lahko najdejo podatke in nato skupaj pregledamo, če je vse v redu.
Tvoje pismo je, blagorečeno, nenavadno. V petih vrticah težko najdeš toliko slovničnih napak. Ugibam, da si pismo pisala v naglici. Zakaj? Upam, da ni kaj narobe. Morda si le poskusila z več naslovi, da vidiš, če bo kaj odmeva? Ne vem, ugibam…
Starejšega gospoda, težko prvič nagovarjaš z »Žiujo!« in ga potem del časa tikaš in nato vikaš. Verjetno se je taka navada že zelo zalezla v Tvojo generacijo. Žal brez potrebe.
Ali ne bi bilo najbolj logično, da povprašaš kakšno izmed sošolk in potem svoje starše? Rek: »V tujini je najljubša domovina,« nikakor ni tako enigmatičen, da ti ne bi uspelo najti odgovora. Ti pa sprašujejš popolnega tujca preko spleta. Ali lažje komuniciraš preko računalnika, kot osebno? Si danes le slabe volje in ne govoriš z najbližjimi, ne pokličeš svoje najboljše prijateljice? Priporočil bi ti, da se temu čimprej odrečeš. Le pravi polnokrvni odnosi z ljudmi iz mesa in kosti so tisti, ki dajejo življenju luč. Da, Luč! V nasprotnem primeru Ti lahko resnično življenje postane tujina in Ti tujka v njem… Kot bi se znašla sredi okolja, kjer nihče ne govori Tvojega jezika, kjer ne poznaš pokrajine in običajev, kjer Te ljudje na sprejmejo, ker nisi njihova. Takrat spoznaš vrednost in ljubost domovine, svojih ljudi, tistih, ki so Tvoja domovina.
Tina!
Zahvaljuješ se mi za pomoč, kar pomeni, da Ti vljudnost ni povsem tuja. Morda bi na tem področju naredila še kak korak. Prepričan sem, da bi potem Tvoja vprašanja redko ostala brez odgovorov.
Te pozdravljam
JB