Še pred nekaj leti ni bilo za misliti, da bi lahko stike ohranjali kot danes. Spominjam se, da smo pred leti, pred javno telefonsko govorilnico na otoku naredili vrsto in čakali, da bomo lahko poklicali domov. Ni mi treba razlagati, da je danes prav ta govorilnica zelo »osamljena«. Čas mobilnih telefonov jo je »povozil«. Prav tako si še pred nekaj leti nismo predstavljali, da bomo lahko vso elektronsko korespondenco opravili tudi na počitnicah. Računalniki so bili veliki in treba je bilo poiskati kak internet cafe, da si lahko pogledal, kako je s tvojo e-pošto. Danes ima (skoraj) vsak že prenosni računalnik ali pa mu celo telefon omogoča, da sprotno preveri, če je kaj nujnega.
Vse to je dobro in lahko bi rekli, da tehnologija dela za nas.
Ampak stvari se da tudi drugače »brati«. Vsa ta navezanost na tehnologijo nas lahko odvrača od resničnega življenja. Na plaži se nekaj dogaja, ti pa s telefonom preverjaš, kaj je novega na facebooku. Je to res tisto, kar bi lahko poimenovali, da je tehnologija v naši službi ali smo bolj mi njeni odvisniki? Je res dobro, da vsak trenutek preverjam svojo elektronsko pošto? Kako pa je bilo še pred nekaj leti, ko je bil telefon edino sredstvo, ki smo ga zvečer uporabili za to, da smo najbližje obvestili, da nam je dobro? So bile takrat počitnice kaj manj počitnice, kot so danes ali morda več?
Vsak naj si odgovori kot mu vest narekuje. Jaz tole pišem z dopusta. Na nek način ohranjam kondicijo pisanja, a lahko bi bilo tudi drugače. Bi bilo slabše? Ali boljše?