Velikokrat sem prebiral o vročem in dolgem poletju a nikoli se mi ni zdelo tako. Ali je bilo kratko ali pa se je vremensko sfižilo. Zdi se mi, da sem tokrat ugotovil kaj pomeni ta termin.
Sedeli smo v vaški gostilni na pomolu in srebali pivo. Na pomolu je pristajala ladja. To je za otočane dogodek dneva. Opazujejo kdo gre, kdo pride na novo, skratka nekaj se dogaja. Ampak za mizami sedijo tisti, ki nikamor ne odhajajo, tisti, ki zgolj opazujejo in čakajo, da ladja odide. Kot bi se čas ustavil. Ni nikakršne naglice. Vse naokoli sicer brenči, ljudje se pozdravljajo, poslavljajo, traktorji brnijo, a nekateri samo sedijo in opazujejo. »Ni nam še treba na pot, ta ladja ne pelje nas,« si mislijo in prav počasi srkajo svojo pijačo. Kot da niso iz tega filma. Zgolj opazujejo dogajanje in se počutijo fino.
Dolžina poletja torej ni v dejanskem trajanju ampak v občutju: »Ljudje odhajajo in prihajajo, jaz pa sem še tu! Dogodki, ki jih moram doživeti so še pred menoj. Morje še vedno valovi in čas odhoda je še daleč.«