Nevera
Beseda nevera na otoku pomeni neurje, hitro spremembo vremena, bliskanje, dež in seveda močan veter. Če te nevera doleti na morju, moraš biti pripravljen na vse. Zato se (večina) plovil med neurji varno zasidra v pristaniščih. Privez v tem primeru pomeni varnost in trdna tla pod nogami.
Če se zdaj prestavimo v naš govorni okvir in ga navežemo na svoje bivanjske izkušnje, smo lahko presenečeni, kajti nevera je velikokrat lahko »morje, brez oprijemljivega pristanišča«. Prepričan sem, da vsak človek v nekaj verjame. Človek, ki nikomur ne verjame, bi moral vse trditve preveriti sam. Bil bi do konca nezaupljiv, družbeno izključen, samotar…
In če se navežem še na religiozni pomen besede nevera, lahko v pristanišču in privezu, najdem dobro prispodobo za to, kar naj bi vera človeku pomenila. Vera torej ni bergla ali plomba na možganih. Je ravno nekaj nasprotnega, je varnost in so trdna tla pod nogami. Seveda vsi kdaj zdvomimo, seveda naša vera ni taka, da bi lahko prestavljali gore, a je vendar opora na kateri lahko gradimo, na osnovi katere lahko zaupamo.
Kajti dokler je morje mirno in naša barka pluje, se o neveri ne sprašujemo. Ko pa pride dan stiske, je vera tista, ki nas pelje v pristanišče. Enostavna so znamenja, če jih hočemo prebirati.
2 komentarjev
Komentar from: III [Obiskovalec]
Komentar from: Pika [Obiskovalec]
Če bi to izjavil v naši »demokraciji«, bi te obtožili homofobije, ksenofobije, nestrpnosti in kar je še teh modernih »priponk«, pa še Čebašekovo bi imel na vesti, ker bi se obesla….. čeprav je vse, kar je tip povedal strpno in res. Kot naši ubogi Cigani – pardon Romi – skozi in skozi nekaj pizdijo, kak so bogi in kako se jih »preganja«, ampak odidejo pa ne …. Celo vedno več jih je J J
Tole sem dobila po elektronski pošti, pa se mi zdi zanimivo. Lp
PRILAGODITI SE MORAJO EMIGRANTI IN NE AVSTRALCI!
In to je to, pa vam odgovarja ali pa ne. Sit sem tega, da naš narod skrbi, da nismo slučajno užalili nekatere posameznike in njihovo kulturo. Od terorističnega napada na Baliju do danes, smo priče vala patriotizma, ki prihaja od večine Avstralcev.
Ta kultura je zgrajena tekom 200-tih in več let z muko in trudom in je zmaga milijonov mož in žena v iskanju svobode. Govorimo ANGLEŠKO in ne špansko, libanonsko, arabsko, kitajsko, japonsko ali kateri drug jezik. To pomeni da, če želite biti tu, se naučite naš jezik!
Večina Avstralcev veruje v Boga. To ni neka krščanska desna orientacija, niti ni politično vsiljeno - to je dejstvo, ker so ta narod, kar se vidi iz dokumentov, utemeljili možje in žene krščanske vere in krščanskih načel. Zato je adekvatno, da se krščanska obeležja nahajajo na zidovih naših šol. Če je Bog za vas žalitev, predlagam, da si izberete nek drug del sveta za vaš dom. Dopuščamo vam vašo vero in vas ne sprašujemo zakaj v njo verujete. Od vas zahtevamo, da sprejmete našo vero in da živite z nami v harmoniji, miru in ljubezni.
To je naša domovina, naša zemlja in naš stil življenja in dopuščamo vam, da v tem uživate.
Ampak, če se ne boste nehali pritoževati, protestirati in ogroževati našo zastavo, našo čast, našo krščansko vero in način življenja, vam srčno priporočam, da izkoristite drugo veliko svobodo, ki jo imajo Avstralci, to je svoboda, da zapustite našo deželo. Če ste tu nesrečni - oddidite!
Nobeden vas ni prisilil, da pridete k nam. Sami ste zahtevali, da vas sprejmemo.
Torej, sprejmite državo, ki ste si jo sami izbrali.
Kevin Ruud - premier Avstralije
PA ŠE PRAV IMA !!!!!
Form is loading...
Lep preprost zapis.
Se lahko strinjam s tem, da vera v svoji izvornosti nastopi v času stiske. In v tem smislu je prav nevera veri potrebna. Zdi se, da se vera očiščena vsega svetlika kot dovršitev ničenja, radikalnega nihilizma, neusmiljenega raz-vrednotenja sveta. Nič-esar ni, na kar bi se oprli, kar bi nas vodilo. Zagovorniki tradicionalnih vrednot so le še slabo razumljeni, sodobni postmodernistični, postmetafizični kritični duhovi pa namesto raziskovalne skeptične pozicije zavzemajo tisto radikalno in ne simpatizirajo z nobeno (drugo) človeško vrlino razen s čutom za rušenje vseh okvirov in postav, še celo tistih, ki jih sploh še ni.
Velja, da nazaj ni še nihče naprej prišel. Tudi če se vračamo, se moramo pomikati naprej. V ozir bo treba vzeti obe strani (v šali rečeno: tako levo kot desno) - tako izpraznjenje kot težnjo po napolnitvi. Ko je cel svet in vsako še najnaravnejše čutenje podvrženo brezkompromisni kritiki - glejmo v dobrem duhu - smo lahko sigurni, da si ne bo dalo dovoliti (še kakšne) izrojitve. To so tla, na katerih (šele zares) lahko začnemo graditi.
Večinoma se 'boj' sicer odvija prav 'virtu-alno' - a vendar vzpostavlja nek prostor, kjer se šele resnično lahko iz-kaže kaj je kaj in kdo je kdo. Potrebujemo pluralizem in ne relativizma. In potrebujemo enotnost namesto univerzalizma. Brez širine(srca) ni globine(duha).
Nevera je možnost vere.
Sin-tagma: I didn't even know I had faith until I lost it...