Oni dan je otoški župan prosil, naj pomagamo omejiti dostop v najlepši zaliv. Lastniki čolnov, bark, jadrnic in drugih plovil, namreč velikokrat sidrajo kar sredi kopalcev. Tako smo domorodci in turisti čez zaliv vlekli vrv. Postavili smo mejo. Do tu se s čolnom sme, naprej pa ne.
Spet se je pokazalo, kako delujemo ljudje. Poskušamo si prilagoditi prostor in razmere tako, da so nam najbolj na roko in se ne oziramo na ostale. To je recept za ustvarjanje težav. »Saj nismo vedeli,« je odgovor, »saj nikjer nič ne piše«. Res ni nič pisalo, ampak že vljudnost in zdrava pamet pravita, da so plovila za kopalce lahko nevarna, še sploh, če se kdo potaplja.
Zato meje (očitno) morajo biti. Treba jih je jasno postaviti, da se ve, do kje lahko gremo in kje je treba ustaviti, če ne lahko pride do nesreče.