Mestni muzej Ljubljana ima v svojem programu med ostalimi tudi delavnico v kateri otroci spoznavajo življenje nekoč in danes. Sin se je z nje vrnil ves navdušen. Pripovedoval je, kako so mleli kavo na roke v mlinčku, prali perilo v čebru na roke, ga nato sušili in likali s starinskim likalnikom. Zanimivo mu je bilo, kako so čistili čevlje z globinom, ribali tla s krtačo ipd. O vsem skupaj je pripovedoval z velikim navdušenjem.
Ni minilo nekaj ur od tega in v kopalnici je bilo treba pobrisati tla. Tako na roke. Pa sem mu predlagal, da bi morda malo obnovil znanje, ki ga je pridobil na delavnici v Mestnem muzeju. Pogledal me je z veliki očmi: »Ampak oči, tisto je bila šola. Učili smo se, kako je bilo nekoč. To pa je zdaj in poplave v kopalnici nisem zagrešil jaz. Naj kar pobriše tisti, ki je to naredil…«
Obraz se mi je malo podaljšal. Zdaj razmišljam, da bi ob sobotah, ko imamo generalko, organiziral delavnice. Spoznavali bi lahko, kako so hišo čistili nekoč. Stare gate in cunje bi lahko oprali na roke in s krtačo očistili vse čevlje. Morda bi se tako izognili celo nerganju, ki vsakič spremlja pospravljanje. Ja, embalaža izdelka in njegova reklama sta res zelo pomembna!