Veliki potres s cunamijem, ki je v petek 11. marca nekaj pred 15. uro po njihovem času, zamajal in ustavil življenje na Japonskem, dobiva vse več obrazov. To naj bi bil peti najhujši potres v 140 letni zgodovini odkar merijo potrese z enakimi znanstvenimi merili. Pojavljajo se novi posnetki pobesnele moči narave, odnašajoče vse pred seboj. Za vodnim udarom, ki je sledil potresu, ostajajo kupi ruševin, blata in trupel. Žrtev bo verjetno znatno več, kot pa kažejo trenutni podatki (3500). In kot bi to še ne bilo dovolj in preveč, prestrašenim ljudem grozi tudi jedrska nevarnost.

Ravno težave z zaustavitvijo jedrskih elektrarn poškodovanih v petkovem potresu, so po vsem svetu zopet sprožile vprašanja jedrske varnosti. Najprej je potrebno povedati, da so se vse jedrske elektrarne, ob potresu samodejno zaustavile. Težave so nastopile kasneje, ko je bila zaradi cunamijev prekinjena električna energija, ki je potrebna za krmiljenje hladilnega sistema. Vedeti je namreč treba, da se jedrske elektrarne ne da ugasniti v trenutku. Ob zaustavitvi, kljub prekinitvi jedrskih cepitvenih procesov, v gorivu še vedno nastaja visoka temperatura. To hladijo z vodo, ki pa je niso uspeli menjavati. Voda v reaktorju se je posledično uparila in zaradi pritiska prihaja do eksplozij. Težave s pregrevanjem in s tem taljenjem jedrske sredice imata dve jedrski elektrarni Fukušima-Daiči in Fukušima-Daini na sedmih blokih, o nekaterih drugih nepravilnostih pa poročajo tudi iz elektrarn Tokai in Onagawa.

Kot zagotavljajo jedrski strokovnjaki, se ne more zgoditi nekaj podobnega, kot se je zgodilo v Černobilu, kjer je reaktor eksplodiral med polnim delovanjem. Kljub povečanemu sevanju v okolici jedrskih reaktorjev, naj bi bile količine sevanja zaenkrat obvladljive. Po drugi strani pa ne gre zanemariti priporočil nekaterih vlad in multinacionalnih podjetij, ki so svojim državljanom in zaposlenim odsvetovali gibanje na prostem. Prav tako se v svetu vrstijo posvetovanja na temo jedrske varnosti, strokovnjaki pa ugotavljajo, da se možnosti nadaljnjega jedrskega sevanja stopnjujejo. Na sedemstopenjski lestvici jedrskih nesreč je trenutno japonska kriza v Fukušimi ocenjena s štirico. Nekateri francoski in ameriški strokovnjaki pa opozarjajo, da bi morali nesrečo oceniti s številko šest, kar pomeni, da gre za »resno nesrečo, pri kateri je zabeležen znaten izpust radioaktivnih snovi, ki lahko zahtevajo izvajanje načrtovanih zaščitnih ukrepov…« S sedmico je bila doslej označena le jedrska nesreča v Černobilu.

Jedrska kriza na Japonskem je že vplivala tudi na dogajanje v svetu. V Nemčiji so tako napovedali zaustavitev in pregled sedmih jedrskih elektrarn, ki so starejše od 30 let (Krška nuklearka deluje od leta 1981). Inšpekcijo svojih jedrskih reaktorjev so napovedali tudi v Rusiji. Francozi in Italijani zaenkrat vztrajajo pri svojih nuklearnih načrtih, težko pa je na dolgi rok napovedati, kako se bo obrnilo javno mnenje. To bo v veliki meri odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov v deželi vzhajajočega sonca.

Zaupanje v jedrsko energijo je z zadnjimi dogodki nedvomno zelo omajano, vendar pa se postavlja vprašanje, ali je mogoče razmišljati o tem, da bi vedno večje potrebe po energiji, sploh lahko nadomestili z alternativo jedrskim elektrarnam? Po trenutnih projekcijah predvidevanja porabe eklektične energije v prihodnjih 20 letih, je to malo verjetno. Pravzaprav je neverjetno. K temu bi nas lahko »prisilila« le katastrofa epskih razsežnosti.
Ob predpostavki pa, da bi se zaradi hujših posledic vendarle zgodil radikalen odklon in s tem masovno nasprotovanje jedrski energiji, se nam mora resno zastaviti vprašanje, ali smo se kakšnemu energijskemu »komfortu« pripravljeni tudi odreči? Če smo se, potem je pritrdilen odgovor mogoč, če ne, pa nas tudi jedrske katastrofe k temu ne bodo pripravile.