Postni čas pred nas postavlja tudi razmislek o križu:

Beseda simbol izhaja iz grščine in označuje znak ali predmet, največkrat dva, ki sodita skupaj. Sym-ballo namreč pomeni »skupaj mečem« ali združujem. Simbol vedno pomeni ustvarjalnost, tvornost, za razliko od dia-ballo kar pomeni razdružujem, razbijam. Od tod tudi beseda diabolo, ki označuje hudiča. Vsak simboli je sestavljen iz delov, ki sodijo skupaj v čisto snovnem, pa tudi duhovnem smislu. Namreč tak znak ali simbol ponazarja dva ali več delov, ki skupaj postanejo nova resničnost z novim pomenom.
Najpomembnejši simbol krščanstva je križ, ni pa edini. Krščanstvo je v svoji zgodovini med vsemi kulturami, verjetno izoblikovalo največ različnih znakov. Ko pomislimo na križ, se takoj spomnimo na kruto rimsko kazen, križanje, ki so jo uporabljali samo za barbare. Ker je bila smrt na križu nekaj najkrutejšega, v prvih stoletjih simbola križa pri kristjanih skoraj ne najdemo. Ob znamenju na katerem je bil ubit Jezus, jim je bilo vedno nekoliko nelagodno. Zato so ga raje upodabljali kot Dobrega pastirja, kot kruh ali ribo.
Sam simbol križa je starejši od Rimljanov. Najdemo ga že v prazgodovinskih jamah, kjer je prve sledi pustil pračlovek. Simbol križa kaže dve črti: navpično in vodoravno, ki se sekata približno na polovici. Vodoravnica pomeni horizont, oporo, ki loči nebo od zemlje. Vertikala, ki jo seka, pomeni figuro, človeka v prostoru. Če je horizontala nekaj mrtvega in statičnega, ji navpičnica daje dinamiko in življenje. Zato je znamenje križa že od nekdaj znamenje življenja!
Križ je tudi koordinatni sistem. Z njim se znajdeš v prostoru. Tako v starih kulturah pomeni tudi menjavo dneva (navpičnica) in noči (vodoravnica). Zato je križ tudi znamenje svetlobe. Ko se to znamenje zavrti v desno, za seboj pušča svetlobne krake in postane znamenje sonca (svastika). Ta starodavni simbol sonca, sicer obrnjen v nasprotno smer (levo) je bil v času nacizma grdo zlorabljen.
Poznamo vrsto izpeljank križa:

Najprej omenimo križ brez zgornje prečke, ki ga imenujemo tudi tau. Tau je zadnja črka hebrejske abecede. V Ezekijelovi knjigi beremo, da bodo pravični zaznamovani s tem simbolom in da se jih božja sodba in kazen ne dotakneta. Vsem svetlim predstavam o križu, pa se kot kontrast obrača rimsko videnje križa, kot znamenje trpljenja, sramote, teme in smrti. Tudi mi velikokrat vidimo v križu le znamenje velikega petka, pozabljamo pa na veliko noč, vstajenje, zmago življenja nad smrtjo, zmago svetlobe nad temo! Križ začne svojo prepoznavno pot, kot najpomembnejši simbol krščanstva s cesarjem Konstantinom, ki je v tem znamenju izboril zmago nad tekmecem in dal kasneje krščanstvu svobodo.

Latinski križ je najbolj običajna in poznana oblika križa. V katoliški Cerkvi nas spominja na največjo žrtev, ki jo je pretrpel Jezus za grehe sveta. Križ je prazen brez korpusa in s tem spominja na vstajenje in vero v večno življenje.

Andrejev križ, podobno kot Petrov križ, ki je narobe obrnjen latinski križ, prikazujeta kako sta umrla apostola Andrej in Peter. Oba sta svoje krvnike prosila naj ju na križ pribijejo drugače kot Jezusa, saj se sama nista imela za vredna, da bi umrla kot njun Odrešenik. Petra so zato obrnili in križali z glavo navzdol, Andreja pa v znamenju črke X.

Grški križ, podobno kot enakokraki bizantinski, uporabljajo predvsem v Grški pravoslavni Cerkvi.

Jeruzalemski križ, križ svete dežele, je eden od zapletenejših oblik križa. Sestavljen je iz središčnega križa, ki ga tvorijo štirje tau križi, predstavlja pa postavo Stare zaveze. Štirje manjši grški križi kažejo na izpolnitev postave v štirih evangelijih Nove zaveze. Druga podoba govori o misijonskem delovanju, ki besedo Evangelijev, širi na vse štiri strani neba. Poleg tega najdemo tudi razlago, da Jeruzalemski križ simbolizira pet Kristusovih ran. Danes se ta simbol uporablja kot znamenje frančiškanske kustodije v Sveti deželi in je splošni katoliški simbol vsega, kar najdemo tam.

Kavarijski križ na vzpetini. Tri stopnice, ki vodijo do njega predstavljajo hrib, še bolj pogosto pa tri največje krščanske kreposti: vero, upanje in ljubezen. Največja med njimi pa je ljubezen.

Križ sidro simbolizira upanje, ki ga imamo kristjani v Kristusa. Ta simbol je bil tudi emblem sv. papeža Klemena, ki je bil po izročilu, v času cesarja Trajana privezan na sidro in vržen v morje.

Za konec omenimo še Papeški križ, ki ga lahko uporablja samo poglavar Katoliške cerkve. Tri prečke na zgornjem delu, so predvsem v zgodovini predstavljale tri področja papeške avtoritete: Cerkev, svet in nebo. Podoben je tudi križ, ki ga (lahko) uporabljajo škofje in kardinali, vendar ima namesto treh le dve prečki.

Vrst križev je še več, a o njih na kakšnem drugem mestu.