V sredo 2. februarja bo Svečnica. Ta pomeni sklep širšega božičnega časa. Do takrat so v cerkvah še postavljene jaslice, med bogoslužjem se pojejo božične skladbe. Doma navadno jaslice pospravimo po svetih Treh kraljih, še sploh, če so združene z božičnim drevescem, ki se navadno zaradi suhega zraka v stanovanju izdatno osipa (na umetno drevo nismo pristali).
Ker pa smo si za božič omislili nekoliko alternativno „drevce“ in tudi malo posebne jaslice, smo jih tokrat pustili skoraj do Svečnice, se pravi do danes. Kaj hočem reči z „malo posebnim drevcem“? Iz mreže za zajčnik sem izdelal stožec, ki smo ga kasneje obložili z mahom. Nanj smo pritrdili okraske iz slame in barvaste lučice in to je bilo naše „božično drevo“.

Namesto mahu smo imeli tokrat v jaslicah ostanke, ostružke lesa, ki očetu ostanejo od izdelovanja zobotrebcev. Ja, moj oče sam izdeluje zobotrebce. Iz dobro posušenega leskovega lesa, jih v dolgih zimskih večerih pripravi kakih 10 kozarcev, ki jih potem razdeli med sorodnike. To so najboljši zobotrebci na svetu! Po ostrini bi jih še najlažje primerjal s kakšnim skrivnim Rambovim orožjem, ki se nenadoma zapiči iz zasede... In dve škatli ostružkov, ki jih dobi, ko z drobnim srpičem ostri zobotrebce, so popolnoma dovolj za solidne „alternativne“ jaslice!
Soba je spet pospravljena, izgleda precej večja, naznanja pa tudi, da je pomlad bližje.