Končno smo dočakali tudi jasen odziv duhovnikov dveh dekanij, ki se jih še kako dotika nameravana izvolitev Zvonka Fišerja za generalnega državnega tožilca. Izjava je tako jasna in odločna, da jo objavljam v celoti (ker se z njo tudi v celoti strinjam...).

Nasprotovanje izvolitvi kršitelja človekovih pravic na mesto generalnega državnega tožilca

Duhovniki šempetrske in novogoriške dekanije nasprotujemo izvolitvi gospoda Zvonka Fišerja na mesto generalnega državnega tožilca, saj je kot tožilec prekršil temeljne človekove pravice in vrednote civilizacije s tem, da je preganjal katoliška duhovnika Stanka Medveščka in Janeza Lapanja zgolj zato, ker sta prikrito grobišče na Lajšah pri Cerknem obeležila s križem.

Tožilska vloga gospoda Fišerja ni bila le v nasprotju z osnovno človeško etiko, ki temelji na spoštovanju mrtvih in pravici do groba, ampak predstavlja tudi zlorabo takratne komunistične zakonodaje. Tožilec Fišer, za razliko od sodnika na tem procesu, svojega napačnega delovanja nikoli v dvajsetih letih demokracije ni priznal in obžaloval ter se nedolžnim žrtvam opravičil. Izvolitev take osebnosti na mesto generalnega državnega tožilca pomeni vnovični udarec zaupanju v pravno državo in vodi v podžiganje starih delitev iz obdobja revolucije in komunistične diktature.

Fišerjev tožilski pregon je bil nekakšen lov na čarovnice. Duhovnika sta na množični grob postavila preprost križ. Šlo je za brezno, kjer še danes, po 66 letih, leži štirinajst dokazano nedolžnih civilistov (med njimi dva duhovnika), ki jih je takratni tožilec Fišer ožigosal kot “narodne izdajalce”. Nesmiselnost sodbe zoper duhovnika, ki sta bila obsojena na denarno in pogojno kazen zapora, je dokazalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je sodbo leta 1995 razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom »ni mogoče pripisati političnega namena«. Tudi obred blagoslovitve zunaj sakralnih prostorov, ki je bil po komunistični zakonodaji prepovedan, po mnenju omenjenega sodišča ni bil kazensko dejanje, ampak kvečjemu prekršek, ne pa, kot je zapisal Fišer, »zloraba vere in Cerkve«. Poleg tega je imel za blagoslov križa župnik Medvešček celo ustno dovoljenje takratnih oblasti. Montirani proces je kršil temeljne človekove pravice: pravico do poštenega sojenja in svobodo veroizpovedi.

Po slovenski zakonodaji sodniki, ki so odločali v montiranih procesih komunističnega režima, nikoli več ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. Enako bi moralo veljati za državne tožilce. Oblast, ki je odgovorna za izbiro najbolj izpostavljenih državnih uradnikov, bi se morala, če želi tej družbi dobro, izogibati vsakemu dejanju, ki je v posmeh svobodi, demokraciji, ustavi in pravni državi.

Za dekaniji Nova Gorica in Šempeter

Aleš Rupnik, dekan