Tudi če bi partizani branili svojo pozicijo sredi nikjer, bi Nemci še vedno lahko pobili prebivalce kakšne bližnje vasi. Dražgošani niso bili pahnjeni v vojno s tem dejanjem, ampak z nemškim in italijanskim napadom na Jugoslavijo. Mentaliteta, da bi nas okupator kar pustil pri miru, če bi bili tiho nekje v kotu, je naivna in hlapčevska. Če bi nas hoteli pustiti pri miru, nas ne bi napadli. In od okupatorja ne moreš pričakovati nobene pravičnosti. On ima namreč puško.

Prva in osnovna krivda je krivda okupatorja. Njih ni nihče klical v naše kraje in vede so nosili glavo naprodaj, tudi tisti, ki so jih iz zasede pobili partizani v začetku decembra 1941 v Rovtu, kjer se Dražgoška zgodba pravzaprav začenja! Vendar pa je bilo seveda možno pričakovati protiukrepe. In tukaj se začenja vprašanje zadržanja partizanskega vodstva. Partizani so se "naselili" v vasi. Vedeli so da bitke proti številčnejšemu in boljše oboroženemu sovražniku ne morejo dobiti, pa so kljub temu vztrajali. Dobro, tudi to bi še razumel kot dejanje hrabrosti, če ne bi bilo za tem nedolžnih prebivalcev, ki so trepetali v kleteh svojih hiš. Ko so se partizani umaknili, so nagovarjali k temu tudi domačine. Ampak kam naj gre mati z malimi otroki v trdi zimi (okoli je bilo ogromno snega)? Naj očetje te družine kar pustijo in odidejo s partizani?
Zdi se kot, da je bilo partizanom vseeno za domačine, njehove sonarodnjake, Slovence, ki naj bi jih osvobodili...

vsekakor je zanimivo pogledati dogajanje z različnih zornih kotov. Spomnim se, da je moj oče v neki družbi na Dolenjskem( Šentrupert)branil svoj pogled na nek dogodek,gostiteljica pa mu je dejala: To rečete vi, ki niste živeli tu ( moji starši so bili namreč izseljeni v Srbijo). Sama sem bila takrat mlada in me niso zanimali dogodki izpred 25.let...
Danes mi je žal, da nisem bolj prisluhnila...
Ostal pa mi je v spominu njen glas, ko je dejala: Ko bi vi vedeli, kaj se je tukaj dogajalo, bi razmiškjali drugače!

Kdo se lahko postavi v kožo domačinov?
Hvala Bogu, da bomo vsi enkrat pred NESKONČNO LJUBEZNIJO odgovarjali za svoja dejanja!

Pravzaprav imaš eno pismo Dražgošana lepo objavljeno v lanski Družini št. 6. In tudi pismo lokalnega župnika z diametralno nasprotnim stališčem, a sta oba ujela avtorja originalnega članka na laži. Zgodovina je fantazma. Vse, kar se počne tule, je demonizacija komunistov. To ni boj za resnico. Nihče se ne bo spomnil, da je imel takrat poscane hlače, niti samooklicane "nedolžne žrtve" ne, ker je njihova vizija preteklosti v enaki meri idealizirana kot vizija herojskih Dražgoš. Biti general po bitki je pa tako ali tako najbolj enostavno. Župnik pravi, da je bilo "preveliko število žrtev", eden od preživelih pa pravi: "Takrat je vladala velika zmeda, ljudje so bili v strahu, vse se je dogajalo zelo hitro…" Mislim, da je dokaj jasno, kdo od teh dveh je kreten.