Vsekakor lahko komentiram in ti tudi čestitam za skrajno debelo lobanjo. Ne samo, da si se ponovno lotil teme, o kateri nimaš absolutno nobenega pojma, ni se te prijel niti fragment mojega komentarja na tvoje izvirne blodnje. Kot je rekla Svetlana Makarovič: "Razlagaj ti debilu, kaj je to simbol." Oziroma v tem primeru gledališki stolp in prenova.

Tudi ena od zapisanih misli ni moja, ampak Rotovnikova. Pa razlagaj debilu, komu naj se pritožuje...

Tole sem pomotoma izbrisal... popravljam in odgovarjam:

Avtor: Kozmonavt

Komentar:
http://blog.ognjisce.si/joze/2010/11/17/rotovnik-o-predragi-prenovi-opere#c764
Tebi! Ti si jih izbral, ti si jih prepisal in ti si jim pripisal "komentar ni
potreben".

Jaz ne razumem, Rotovnik ne razume, akustiki ne razumejo, civilne iniciative ne razumejo... samo morpheus razume...

Ma, zaradi mene... toda argument večine je najslabši od vseh, kajti večina je neumna. Rotovnik pa očitno tudi, saj recimo primerja gradnjo nove opere s prenovo stare. Prepričan sem, da je opera res predraga, a tudi, da obstajajo pametni argumenti za to. Dosti ljudi recimo vije roke nad razpokami v uršulinski cerkvi, nova opera pa je bila zgrajena dobesedno POD staro. In tudi močno dvomim, da bi bila novogradnja na ravnem terenu res oprijemljivo cenejša od zahtevne prenove, če bi jo gradile iste nesposobne firme (in itak bi jo) in če bi bile neskončno modre množice zadovoljne s stekleno kocko, ki bi pri tem nastala. Resnično, povej mi, kaj bi pa ti rekel na takšen NUK 2: http://www.arqred.mx/blog/wp-content/uploads/2010/08/rem-koolhas-21.jpg

Aha, pa saj lahko vendar priskrbim tudi referenco uspešne prenove opere - Opera Lyon, arhitekt Jean Nouvel, dodajanje v višino in globino, ohranjena samo fasada in foyer, cena 73 milijonov evrov. Sicer okrog 2,5x večja, a to je bil še najlažji del.

Meni je Koolhasova knjižnica všeč, celo zelo všeč. Tudi Ljubljana bi si zaslužila kak tak steklen projekt (da ne bi imeli občutka da je fasada Pivovarne Union edina možnost...). Vprašanje je samo, kje bi stala? Morda med BTC-jem in Toplarno?

Primerjava s francozi pa... ja, saj nekaj takega nastaja tudi pri nas.

Zanimivo pa bi bilo vedeti, če so se tam tudi vzdignili glasovi kakšnih kulturnikov in "civilinih iniciativ" proti taki prenovi?

Mah, za NUK 2 je lokacija že zdavnaj zacementirana tule zraven Križank. Da je glavni problem lokacija, je pravilna ugotovitev, a za vsem skupaj je keč - to je generična arhitektura, ki lahko stoji kjer koli. Casa de musica v Portu stoji kar lepo v stari strnjeni gradnji. Tudi takšna knjižnica bi lahko. Teoretski princip za njo namreč narekuje, da se dovolj velikemu objektu ni potrebno ozirati na okolico. Še več, ni se mu treba ozirati niti na lastno podobo. Tak objekt je namreč primarno skladovnica programskih sklopov, fasada pa je povsem nepomembna. Ker Ljubljani vlada Plečnikova vizija, fasada ne bo mogla biti nepomembna, če je seveda naš cilj imeti narodno knjižnico v mestnem jedru. In seveda je, ker jo hočemo imeti zraven vseh tistih fakultet.

Glede civilnih iniciativ je pa tako, da so vedno in verjetno so bile tudi pri tisti operi. Ljubljana (specifično Tavčar) je kot šarlatana poslala nekam tudi Sitteja, enega največjih urbanističnih teoretikov. Najbolj legendarna operna hiša, Utzonova v Sydneyu, je bila tako astronomsko draga, da so tipa dobesedno vrgli iz države. In zdaj imajo motiv za razglednice z neuporabno notranjostjo. Tako to gre.

Tako smo mislili tudi za Mušičeve načrte... pa so zgodbo spremenili.
Glede Utzonova, pa ne vem, če nisem nekje prebral, da "svoje" stavbe pravzaprav sploh ni videl v živo. Menda so pred leti potekala nekakšna zbližanja stališč, ampak ne vem, če so se zdilali, saj je šlo za več kot 1000 kratno podražitev projekta...