Prav tako kot imamo na radiu polne roke dela, je tudi naša politika polna (presenetljivih) dogodkov.
1. Predsednik upokojenske stranke Karel Erjavec ne več, ali so še v koaliciji ali ne? Če predsednik ene od strank, ki vlado podpira, tega ne ve, je pri nas res vse mogoče. Celo to, da vlada pade, ali pa da ji vsaj zdrsne ob kakšnem odmevnem predlogu kadrovanja.

2. "Načrtovani novi zakon o verskih skupnostih in verski svobodi je še povsem v oblakih," pravi ljubljanski nadškof Anton Stres in s tem odgovarja na ofenzivo, ki jo je po navideznem zatišju sprožil Aleš Gulič. Ta je sicer že nekajkrat povzročil preglavice svojemu šefu Pahorju, tokrat pa so se mu na drugo stran fronte, poleg katoličanov postavili še muslimani in svet krščanskih cerkva.

3. Zalarjev kandidat za predsednika vrhovnega sodišča Branko Masleša, je povročil trenja tudi v sicer na videz trdni ideološki kompoziciji levice. Odrekla se ga je (za začetek) Cveta Zalokar Oražem. In sicer zato, ker bi si želela širše sprejemljivega kandidata. To sicer še ne pomeni, da Masleša ne bo izvoljen, kaže pa tudi na to možnost. Zanimivo ni kaj.

4. Janez Stanovnik, aktualni predsednik dinozavrske borčevske organizacije, pa je proti predlogu za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki bi raziskala dokumente in spomine na množično in prisilno britansko repatriacijo 12.000 neoboroženih Slovenk in Slovencev maja 1945 iz taborišča Vetrinj v Slovenijo, kjer so jih kasneje oblasti pobile. Po njegovem gre za zgodovinski revizionizem. No, večje škode zgodovinskemu spominu, kot so jo storili partizani sami, taka komisija ne more narediti.

5. Včeraj so »umaknili« mariborskega ekonoma, dr . Mirka Krašovca. Stanje lavantinskih financ je slabo. T-2 še vedno ni prodan, kljub škofovski zavezi. Za ekonoma pa je imenovan p. Lojze Cvikl, ki ga poznamo, kot nekdanjega draveljskega župnika in (kljub temu, da jezuiti to po redovnih konstitucijah niso, nekdanjega) možnega škofovskega kandidata.