Za posteljo iz katere sem to jutro vstal – hvala Gospod.
Za toplino jutranjega stanovanja in speče otroke – hvala Gospod.
Za sivo jutranje vreme in zvonove, ki so me pripeljali v Tvojo hišo – hvala Gospod.
Za kavo, ki sem jo spil z ženo in pogovor o nedelji – hvala Gospod.
Za prijatelje, ki so se oglasili na obisk in hrano, ki smo jo zaužili – hvala Gospod.
Za sprva dolgočasno popoldne, ki so ga popestrile lutke – hvala Gospod.
Za voznika avtobusa, ki je bil danes v službi in prijaznega radijskega napovedovalca – hvala Gospod.
Za voziček v katerem lahko peljem najmlajšega – hvala Gospod.

Za vsemi temi drobnimi dejanji, stvarmi in gestami, so ljudje, ki se jim prav tako zahvaljujem.
Mizarji, zidarji, livarji, delavci na plantažah, vozniki, kmetje, umetniki, obrtniki…
Vsi skupaj so z delom »v ozadju« poskrbeli, da nam je lepo in udobno.
Premalokrat, morda sploh nikoli, se spomnimo nanje, a so nepogrešljivi.
Gospod, hvala zanje, za njihov trud, skrite napore, besede in misli.
Življenje ni samoumevna danost, ampak je dar. In za vsak dar – hvala.
Hvala tudi, da se lahko zahvaljujem.
S tem hočem pokazati, da nisem zagrenjen in da hodim okoli z odprtimi očmi.

Hvala, Gospod!