Slomšek v Filharmoniji
V Slovenski filharmoniji je bil (nocoj) v soboto, 6. novembra, ob 19.30 na sporedu oratorij Blaženi Anton Martin Slomšek skladatelja Jožeta Trošta. Posvečen je bil 210 letnici rojstva blaženega Slomška, 70 letnici skladatelja prof. Jožeta Trošta in spominu na letos umrlega soavtorja besedila prof. dr. Stanka Janežiča. Pod taktirko Damijane Božič – Močnik so ob spremljavi orkestra nastopili MePZ Anton Foerster Ljubljana, MePZ Duri Col, sopranistka Marta Močnik – Pirc, basbaritonist Marko Fink ter organist Klemen Karlin. Na koncertu v Slovenski filharmoniji smo sicer opazili vatikanskega nuncija Castelloja, celjskega škofa Lipvška, koprskega pomožnega škofa Bizjaka in vrsto odličnih gostov.
Poslušali smo odlično izvedeno, monumentalno delo, za katerega se je ideja porodila že leta 1999 ob razglasitvi Slomška za blaženega. Glavni pobudnik, da je omenjeno delo doživelo krstno izvedbo, je bil nekdanji mariborski stolni župnik, zdajšnji celjski ordinarij, dr. Stanko Lipovšek. Oratorij, ki je sestavljen iz sedmih delov, je bil napisan in krstno izveden ob drugi obletnici Slomškove beatifikacije in papeževega obiska v Sloveniji, leta 2001. Med parti za solista in zbor se prepletajo tudi nekatere Slomškove pesmi, kot npr. Glejte že sonce zahaja, Preljubo veselje ali V nebesih sem doma. To daje delu žlahten ljudski pridih, zato ga je publika z veseljem sprejela. Oratorij je bil sicer izveden dvanajstič, v Ljubljani tokrat drugič, prvič pa smo lahko slišali instrumentalno uverturo, ki jo je Trošt naknadno napisal kot uvodni stavek oratorija. To je prav lep uspeh za to Troštovo delo, ki verjetno predstavlja enega od vrhov Troštovega skladateljskega opusa.
Meni se je ob koncu, ko sem videval zadovoljne obraze poslušalcev in izvajalcev porodilo le še vprašanje: ali lahko pričakujemo kakšno podobno glasbeno stvaritev tudi za mučenca, bl. Alojzija Grozdeta?
12 komentarjev
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
Komentar from: jozeb [Član]
...in ker (še) ni, ga je bilo treba na hitro pospraviti (da slučajno ne bi)...
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
Po tej logiki bi lahko za svetnike in mučence razglasili ljudi kar v kompletih po tisoč. Ej, še med mojimi sorodniki so kandidati. En je umrl za davico pri štirinajstih in enega so ustrelili kar sredi dneva in sredi ulice. Kdo ve, kakšno revolucionarno davčno reformo bi doživeli pod njuno taktirko. Mogoče celo ne bi bilo vrst za mehčalec.
Naziv je razvrednoten! Po mojem je že skoraj enako verjetno, da bomo doživeli epsko uglasbitev afere Patria. Osebno sicer navijam za kakšno simfonijo o nacionalizaciji. Tam je vsaj nekaj materiala. :P
Komentar from: jozeb [Član]
Ne pozabi, da ti ne razglašaš svetnikov... tudi jaz jih ne...
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
Nek nadčlovek ali bog pa tudi ne.
Komentar from: Davorin [Obiskovalec]
Res lep dogodek. Ob tem bi zastavil vprašanje: ali to delo obstaja posneto? Če ja, kje se ga lahko dobi?
Gornjim opazkam pa sledeče:
V nekdanji državi nikoli nisem izobesil zastave, ker je bila ne le po dejstvih ampak tudi po vsem svojem ustroju nedemokratična. Tudi danes je ne bom izobešal, dokler se bo kar še naprej nadaljevalo sramotenje in zaničevanje vsega, kar je katoliško.
Marsikaj lahko očitamo za nazaj in tudi danes (morda še posebej danes) Cerkvi kot ustanovi ali/in njenim posameznim predstavnikom, vendar z argumenti, ki so realni, vsebinski in pošteni. Udrihanja kar počez pa imamo (vsaj eni) že pošteno dovolj! - Poleg tega: tudi neverujoči rečejo "kako lepa slika" za podobo cerkvice na blejskem otočku, mar ne? Ali imamo lahko eno brez drugega? Tisto kar nam paše, ja , drugo pa ne. Nihče nima niti najmanjše podlage, da negira obstoj kristjanov v naši državi. In kristjani imamo med seboj tudi ljudi, ki so in še bodo, hvala Bogu, razvili svoje talente na mnogoterih področjih. Zakaj je vsa glasba, ki vsaj malo diši po krščanskem, izgnana iz javnosti?! (Ne mi zdaj hodit z radiem Ognjišče. - kristjani smo, pa če je to komu všeč ali ne, enakopravni člani naše družbe, torej spada na javno RTV poleg delčka krščansko tipične duhovnosti tudi krščansko navdihnjena kultura: glasba, likovna umetnost, predstavitve.... če so zastopane vse ostale družbene skupine, do najmanjših, tudi takih, ki narodu ne prinašajo ravno nekega presežka, zakaj pa ravno mi ne? Kdaj bomo doživeli, da bi recimo zgoraj navedena postavitev na ŠKG zagledala luč sveta v 5 (pet) minutnem prispevku v eni od oddaj? Kdaj bomo lahko npr. v Delu (kot majhno notico) prebrali, da je nek pevski zbor (ki je sicer župnijski, gimnazijski...) gostoval v drugi državi ali celo dobil visoko nagrado? Torej še vedno živim v državi, ki si jemlje pravico, da zanikuje naš obstoj, naše korenine, našo kulturo - dragi moji, dojemite že enkrat, da je bil in bo Slovenec, ki je kristjan tudi ali pa ravno zato tudi Slovenec. Da so vsi internacionalistično navdahnjeni sorojaki že zdavnaj dokazali in še vedno dokazujejo s svojimi dejanji, da jih za obstoj celotne narodove kulture in s tem za obstoj naroda kot takega prav malo briga.
Kar pa se tiče svetnikov:
- glede na vsebino in ton piscev: pes laja na nepoznane osebe. Torej, najprej npr. Leto svetnikov v roke, prebrati in čeprav se ob nekaterih stvareh lahko danes tudi nasmehnemo, smo začudeni... prav gotovo so prenekatere osebe in njihova dejanja lahko zgolj pozitiven navdih (za vsakega, ki v srcu dobro misli).
- Prav gotovo bi v naših očeh marsikdo zaslužil naziv svetnik. Ali pa vsaj, da je v konkretnih okoliščinah "svetniško" ravnal. Pomembno je, da smo ljudje to sploh sposobni opaziti (in se ob tem morda tudi zamisliti). Cerkev pač po svojih kriterijih in postopkih izbira, presoja in razglaša. Pa kaj? Če lahko kakemu izboru kdo očita občečloveško zgrešenost, prav; če pa ne, prosim, je to zgolj naša stvar. (Jaz se tudi npr. na nogomet tolk "velik spoznam", da mi na kraj pameti ne pade, da bi na kakem forumu komentiral.)
Vsekakor sem mnenja, da je tudi vsaj seznanjenje z bogastvom, ki ga ponujajo življenjepisi mnogih svetnikov, nepogrešljiv del narodove tradicije in kulture. Če hočem biti malo oster in konkreten: vsekakor bi bilo bolje, da bi osmošolec ali gimnazijec prebral deset življenjepisov svetnikov kot npr. "Čefurji raus" - kot obvezno čtivo. Prav gotovo ga bo bolj obogatilo in bolj razširilo njegov "pogled". Koliko je krasnih književnih del, naši otroci pa morajo (prisilno) brati šund.
- Grozde: vesel sem da je prvi, močno upam (in upam da bom to tudi doživel) pa, da je leden od mnogih, ki bodo, če že ne beatificirani, vsaj imensko proglašeni za pričevalce za vero in svobodo, za pričevalce, ki so dali življenje v potrditev, da imamo tudi kristjani pravico do eksistence, do svojega deleža v narodovi kulturi- skratka enake pravice kot vsi drugi.
Lep pozdrav
Komentar from: jozeb [Član]
Davorin, hvala za odmev(e)!
Oratorij smo posneli (radio). Ne vem pa, če bo izšel tudi na plošči ali bo ostal samo v arhivu. Važno je, da je tovrstna kultura še prisotna. Glede ostalega pa, ne izgubljajte preveč energije s prepričevanjem tistih, ki so vedno proti. Ni konstruktivno... žal.
LP enako ;-)
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
Ah, dragi Davorin, moj komentar je letel samo na politično naravo takšnih imenovanj. In Jože mi je pritrdil - finta je v imenovalcu, ne v imenovanemu.
In poleg tega - takšna omemba internacionalizma v bran RKC je samomor, ker je tudi RKC mednarodna organizacija. Spomni se tega na naslednjem romanju. In romaj kdaj tudi v tiste oddelke knjižnice, ki držijo še kaj drugega kot teološke blodnje in šund (čeprav, Čefurji raus vendarle govori o aktualni tematiki in uporabljeni slog prispeva svoje k sporočilnosti), morda boš odkril kakšen steber slovenskega nacionalizma. Morda boš celo odkril slovensko moderno. :)= Če je vera del naše identitete, potem je njen najbolj osnoven in s tem najšibkejši element. Dobro jutro, ampak smo v 21. stoletju, jaz sem kot Slovenec v srednji šoli bral Kafko in Hemingwaya, zdaj berem Prousta, gledam animeje in decembra grem v London na koncert postrockovske skupine iz Quebeca. Raje ne spregovorim več besede v slovenščini, kot da bi bil do konca življenja obdan s prifarškimi muzikanti, raznimi Hervardi in obiskovalci Diners Club oper (coming soon). Oblast množici? Ni šans! Časti se namreč odličnost. Grozde pa je tako pasiven lik... :)
Komentar from: jozeb [Član]
Eh, Kozmonavt spet nisi razumel... Finta ni v imenovalcu. Brez jasne podobe imenovanega, ki se mu ljudje priporočajo, ga vzamejo za vzornika in priprošnjika, imenovalec nima kaj početi, saj se postopka sploh ne da začeti.
Imenovalec samo instrumentalizira tisto, kar živi med ljudmi. Zato je tako zgrešeno razmišljati, zakaj niso razglasili nekoga drugega. Ker ga ljudje pač niso prepoznali za svetega.
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
To je bolj slab argument. "Med ljudmi" živijo tudi karantanski panter, venetski izvor in da niti ne omenim rastočega (ali pa tudi ne) kulta Gregorija Rožmana, ki je za nekatere novi narodni zavetnik samo zato, ker je bil za komuniste narodni izdajalec. Z internetom se sranje res širi hitreje kot kadar koli.
Eee... saj bi rekel, da bi bilo bolje, če bi imela cerkev bolj intelektualne (ali vsaj manj pasivne) tarče, pa sem se ravno spomnil propadle beatifikacije Plečnika.
Komentar from: jozeb [Član]
Zdaj pa res ne vem ali ti prebereš kaj napišeš. Karantanski panter, veneti, za svetnike...? Resno? Ali pa Rožman?
Mislim, da bi moral malo preštudirati institut kanonizacije.
Komentar from: Kozmonavt [Obiskovalec]
No, seveda ne za svetnike. Pisal sem bolj na splošno.
Form is loading...
Itak, ker Grozde je za naš narod vsekakor naredil vsaj toliko kot Slomšek.