TV
Pri nas doma nimamo televizorja. To je bila najina osebna odločitev, ki je večkrat deležna začudenja. »Kako pa lahko sploh preživite brez TV-ja?« je vprašanje, ki ga velikokrat slišiva. Ljudje so začudeni, kako se informiramo, kako sploh vemo kaj se dogaja in seveda se dušebrižno sprašujejo še ali se nama nič ne smilijo otroci, ki ne morejo pogledati svoje priljubljene risanke, nadaljevanke.
Na vsa ta vprašanja sva se v teh letih že navadila in se ne vznemirjava preveč. Glede na to, da sem pri svoji službi skorajda obvezen, da sem o dogajanju obveščen, za to poskrbim s prebiranjem časopisov, člankov in zapisov na spletu in podobno. Z ženo je podobno. Zato seveda čisto dobro vemo (morda celo predobro), kaj se dogaja. Z otroki je podobno. V teh letih, ko nimamo »gledalnika« (kot naj bi bil slovenski izraz za TV), so zavzeli svojo taktiko, ki se je držijo. Namreč, če je na sporedu kakšna zanimiva športna tekma, se dogovorijo s stricem, svakom… in si jo ogledajo tam.
Televizor je pri nas pred 14. leti izgubil domovinsko pravico, ker sva z ženo presodila, da je število minusov pri točkovanju o njegovi koristnosti, večje od števila plusov. Zato tudi nove srbske komercialne televizijske postaje v Sloveniji ne bomo spremljali. Morda se bomo nasmejali kakšni »neumnosti«, ki bo zabeležena na kakem spletnem video portalu, za več pa nam je škoda časa. Ne rečem, da se stvari ne bodo kdaj spremenile, ampak trenutno nam tako stanje odgovarja.
Morda bi ljudje imeli drug za drugega več časa, če ga ne bi toliko posvetili »domači kapelici«, ki je nadomestila Bogkov kot. Če se je družina nekoč zbirala pri njem in tam delila toplino in veselje drug ob drugem, danes nemo sedi zazrta v ekran, v mislih daleč proč od najbližjih. O vzgajanju otrok s pomočjo televizije pa zaenkrat ne bom pisal.
2 komentarjev
Komentar from: Marjeta [Obiskovalec]
Komentar from: jozeb [Član]
Hvala za napisano Marjeta. Se globoko strinjam. Meje so vedno potrebne. Na nek način nas varujejo. Imejte se!
Form is loading...
Jože, dobrodošli spet med nami! Tudi pri nas nimamo televizije. Na začetku, ko sva se z možem poročila, sva si rekla, da televizije ne potrebujeva, zdaj, ko prihajajo otroci, pa ugotavljava, da je tudi ne pogrešava. Sva pa ugotovila, da namesto pred TV veliko (pre)več časa preživimo pred računalnikom in da bo potrebno tudi pri uporabi slednjega postaviti časovne omejitve, sicer bomo pristali pri tem, da namesto v eno škatlo buljimo v drugo :-)