Včasih je 14 tudi 40
Preveril sem kako je z zasvojenostjo in rezultati so ugodni. Prav tako so sklenjene potrebne koncesije in »Zapisi« se vračajo. Premor je bil zdravilen in hkrati meditativen, kar naj prinese novo svežino v prihodnje.
V minulih štirinajstih dnevih so se zgodile poplave, volilna kampanja in soočenja županskih kandidatov, stečaji, stavka javnega sektorja, zgodbe v Martjancih, projekt preživetja z enim evrom dnevno Aleša Čerina, nova knjiga o Vetrinju Nove Slovenske zaveze, beatifikacija Klare Luce Badano… in še bi lahko našteval. Vse to so dogodki o katerih se splača razmišljati in do njih zavzemati stališča. Ko človek zavzame stališče, ni več nevtralen, ne more mu biti več vseeno. Vseenost pa je poleg razvajenosti največja rak rana naše družbe. Komodnost in stavki, ki se vedno začenjajo z besedico Jaz, vendar brez zmožnosti za poslušanje in razumevanje drugega. Cinični komentarji anonimnih ljudi, katerih edini cilj je dajanje v nič vsega, kar jim je dano v premislek. Vse to kliče k aktivnosti, k »miganju«, ubesedovanju. Beseda in zgled pa vlečeta. Sta kot konja v vpregi, ki peljeta voz po poti.
Živimo v dinamičnih časih, ko svet nikoli ne »spi«. Dogodki se nalagajo in sprožajo reakcije. Te so včasih trde in usodne, drugič jih moramo poiskati in posredovati.
Naj bo to zaenkrat dovolj. Se beremo, komuniciramo in delimo mnenja, ki naj nas naredijo boljše!
No feedback yet
Form is loading...