Preživeti ali zaživeti
Naslov socialnega tedna 2010 je poln vsebine in metaforičnih odtenkov. Pravzaprav si v začetku sploh nisem predstavljal, da je lahko dogajanje zastavljeno tako na široko in da lahko združuje tako različne profile sobesednikov od profiliranih kulturnikov do podjetnikov, ekonomistov in pobudnikov ter voditeljev množičnih civilno družbenih akcij.
Rdeča nit, kot jo sam vidim je, da bi znali postati »potrošniki« drugih ljudi in da bi tudi ti vedeli, na koga se lahko obrnejo. Potrošnik ima v svojem bistvu negativen predznak in kaže na človeka ekonomsko razvitega sveta, ki s pomočjo trošenja zadovoljuje svoje potrebe. V ozadju se vedno pokaže »car denar«, ki potrošniški svet nezmotljivo vodi. Potrošnik na prvo mesto vedno polaga lastne interese in potrebe.
Pred časom sem zasledil zgodbe ljudi, ki so se takemu sistemu zavestno odpovedali. Prakticirajo življenje brez denarja, brez plačevanja položnic in se preživljajo s svojim znanjem, pomočjo in uslugami, ki jih nudijo v zameno za hrano, stanovanje… Kaj nam tako radikalen odklon od uveljavljenega in splošno sprejetega življenjskega vzorca lahko pove? Kot prvo, da naš potrošniški življenjski slog ni edini zveličaven in mogoč, ampak da obstajajo tudi alternative. Kot drugo, da se človek lahko znajde na različne načine in kljub temu živi polno življenje (včasih še bolj svobodno). In tretje, da se velja potruditi za sočloveka, kajti odnos, ki se gradi v stiku s sočlovekom, na osnovi pomoči, je popolnoma nekaj drugega kot »mezdni« način opravljanja dela pri običajnem delodajalcu.
Tak način potem res pripelje do razmisleka, da bi ljudje morali postati bolj »potrošniki« drugih ljudi. Se pravi, da bi se jim bolj posvečali, skrbeli drug za drugega, cenili vloženi trud in kdaj pa kdaj tudi potrpeli, da stvari niso opravljene takoj in z željo po čimvečjem dobičku.
Zato so mi simpatični naslovi, kot npr voditi družino kot podjetje, ali da je blog lahko tudi prispevek družbeni zavesti. Gotovo je, da se družine kot klasično potrošniško podjetje, zgolj v želji po dobičku, ne da voditi. Da pa se verjetno na čisto spodoben način preživeti, četudi ne uporabljaš uveljavljenega vzorca dom, služba, prosti čas. Poudarki so verjetno drugačni, skrb za druge večja, odgovornost za delovanje družinskega sistema pa prav tako.
In končno, začeti je treba pri sebi. Svet se vedno začne spreminjati pri sebi! To je velika resnica, za mnoge, ki je niso razumeli usodna. Zato so take akcije zelo pomembne, saj v nas zbujajo razmišljanje in pozitivne zglede. Nikoli pa tudi ne vemo, kdaj se nas bo kaj prijelo… Bitka za preživetje se tako lahko obrne in postane nova možnost, da resnično bolj polno in ustvarjalno zaživimo.