Naj nadaljujem zapis od včeraj. Jutranja ekipa pod vodstvom Matjaža Merljaka, je že navsezgodaj z vso opremo motorizirana odrinila na Višarje. Ko so prišli na vrh so nam sporočili, da se tam kaže sonce… In tako smo se takoj po zajtrku zagrizli v klanec. Oznaka je kazala 2 uri in pol do vrha. Pot je prava makadamska cesta, le precej strma. Na parkirišču ob začetku smo ugledali tudi dva avtomobila z ljubljanskimi registracijami.

Še pred začetkom križevega pota, ki se začne nekje okoli polovice poti do vrha smo srečali prijaznega romarja z Viča, ki se je na pot odpravil tudi zaradi našega radijskega vabila. Na hitro smo poklepetali in nato nadaljevali proti vrhu.

Ob poti so postaje Križevega pota, ki jih je izdelal Tone Kralj. Romarja vabijo k molitvi in premišljevanju. Tudi mi smo na začetku naredili molitveni namen in se nato pri vsaki postaji na kratko ustavili. Nekaj Kraljevih postaj manjka, zato so jih upravljavci smučišča v dogovoru z župnikom iz Žabnic, nadomestili s preprostimi križi.

Na pol poti so se megle začele trgati in tudi mi smo občutili nekaj sončnih žarkov. Po uri in pol zelo odločne hoje, se je pred nami zarisala podoba Višarske cerkve. V trenutku smo pozabili na vse napore, na mokre majice in žulje. Višarska Marija nas je pričakala v še ne prepolni cerkvi, ki pa se je do maše dodobra napolnila z večinoma slovenskimi romarji. Žičničarji so jih ta dan prepeljali okoli 400, kar je uspeh glede na zelo neugodno vremensko napoved.

Ob 11. uri je bila sveta maša, katero smo radijci neposredno prenašali in pri njej tudi sodelovali tako z branjem kot s petjem. Med ljudmi smo videli tudi veliko znanih obrazov, ki so nam dali vedeti, da so prišli na Višarje zaradi tega, kar so slišali na oglašanjih z včerajšnje poti od Brezij do Višarij. Bili smo jih veseli in tudi s tem je bil naš trud poplačan. Za konec smo se po koncu maše (med katero se je vendarle pošteno ulilo) nastavili aparatu in ujeli še tole skupinsko sliko. Na kateri smo: Tone Gorjup, Jože Bartolj, Nataša Ličen, Urša Sešek, Franci Trstenjak, Jure Sešek, Matjaž Merljak in Blaž Lesnik.