Zgodaj zjutraj smo jo mahnili na pot. Od Brezij do Višarij. Premerili smo slabih 80 kilometrov. Tale zapis nastaja že pozno zvečer in odločil sem se, da bom nanizal nekatere fotografije in jih na kratko pokomentiral, da boste dobili še en vtis, vtis iz ozadja.

Zjutraj ob 5.40 sva se z Juretom Seškom oglasila v radijskem studiu, kjer naju je malo izprašala jutranja voditeljica Mateja Feltrin Novljan. Beseda se je dotikala tudi vremena, ki je takrat že kazalo svojo mokro podobo. Mateja nama je priporočila dolge spodnjice, po možnost pletene, zaradi mraza in vlage. Nasvet sva dobrohotno sprejela…

Na Brezjah smo imeli ob 6.30 sv. mašo, ki jo je daroval naš glavni urednik Franci Trstenjak. Na tej sliki smo še vsi nasmejani, dobre volje (no, to smo ostali pravzaprav vso pot) in suhi (to pa se je prav kmalu spremenilo). Takoj ko smo stopili iz cerkve se je dež ulil. Potem nas je pralo do Lesc in dež se je nekaj unesel šele v Breznici. Na križišču pred Lescami smo srečali policista, ki nas je malo zaskrbljeno povprašal, kam »rinemo« v tem vremenu. Ko je izvedel, da na Višarje, si je verjetno mislil marsikaj, rekel pa je le »Srečno pot!«

Prvovrstno presenečenje nam je pripravil naš nekdanji tehnik Marko Vrbnjak, ki smo ga srečali na kolesarski poti D-2 malo po Mojstrani. Z družino je na dopustu v Kranjski Gori. Najprej smo malo obujali spomini, potem pa smo ga povabili naj nadaljuje pot z nami proti Višarjam, čeprav je bil najprej namenjen proti dolini Vrat, se pravi v nasprotno smer. In Marko je vabilo sprejel. Med potjo smo obujali spomine na prva leta radia. Marko je kmalu ugotovil, da se neke stvari ne spreminjajo, še sploh potem, ko so nas ob poti srečali PRO-jevci in nas okrepili s toplo besedo, čajem in šilcem krepkega.

S fotografiranjem je bilo tokrat križ, saj je ves čas kapljalo. Kako pa je z aparati in vlago pa tako veste. Sonce je le tako za vzorec posvetilo izza oblakov in tako so fotografije večinoma sive. Kljub vsemu mi je uspelo najti nekaj zanimivih motivov. Naslednji fotografiji sta nastali iz kolesa. Zanimivost je ta, da sta v sredini ostri ob robovih pa ljubko »razmazani«, kar daje vtis hitrosti in dinamike. Res smo kar pošteno napenjali pedala in vse skupaj kolesarili dobre štiri ure (postankov seveda ne štejem).

Da je res ves čas malo deževalo, prikazuje ta posnetek na katerem je Matjaž Merljak pred zgornjim Belopeškim jezerom. Na gladini lepo vidite kako je »dežilo«. Aha še to, do Belopeških jezer smo se odpravili za »bonus«. To pomeni, da smo za tri kilometre skrenili iz zastavljene poti in si jih ogledali. Manjkalo je nekaj sonca, da bi zasijala v pravem sijaju, sicer pa smo videli kristalno čisto vodo v naravnem, gozdnem ambientu pod Mangartom.

In potem so se končno pred nami pokazale stavbe na čelu s cerkvijo na Višarjah. Po celodnevnem potovanju smo jih bili izjemno veseli. V Žabnicah so nas pričakale Mariborske šolske sestre z dobro večerjo, zakurjeno pečjo in dobro voljo. Zvečer je bila v župnijski cerkvi še prava revija pevskih zborov in glasbenih sestavov iz Žabnic, Ukev in Zilje na Koroškem. Vsega skupaj je bilo skoraj za več kot lahko gre v en dan. Zato se nam bo počitek kar prilegel, kajti jutri bo spet nov dan. Se beremo!