Prvi september prinese poleg meteorološke jeseni, ki je sicer letos nastopila že kak dan prej, tudi novo šolsko leto. Parkirišča pred šolo so polna, starši se pogovarjamo, kaj vse smo doživeli med počitnicami. Otroci vdihujejo vonj po novih zvezkih in barvicah, opazujejo nove učiteljice. Nekatere imajo samo nove frizure, nekatere nove priimke... Kaj vse bo prineslo novo šolsko leto? Zavarovalnice so se takoj odzvale in poslale ponudbe, za vsak primer, če se komu kaj zgodi. Na mizici je vrsta ponudb, za sinove nogometašev in hčerke baletk. Ravnateljica potrpežljivo razlaga novo-stari šolski red. Učiteljice kličejo učence in vsi skupaj korakajo proti svežeprebeljenim razredom. Buške in zamere od lanskega leta so se pomirile, stari prijateljčki razpravljajo o počitnicah in delajo načrte, kako bodo igrali žogo.
A vse to so le zunanji vtisi. Kaj se plete znotraj? Kako te lahko zavaruje zavarovalnica, če doma ne dobiš občutka za varnost? Koliko otrok bo odšlo v šolo in ne bodo vedeli, ali je šola le kratkočasna zabava v času, ko sta starša v službi, ali resna zadeva, ki pripravlja na življenje? O tem lahko razmišljamo starši. Otroci pa si ne delajo velikih problemov. Zakaj bi si jih le! Tudi mi si jih nismo, ko smo bili v njihovih letih. Zato naj ostane le delček vtisov, pa čeprav zunanjih, ki so lepi in vzpodbudni. Že jutri bo namreč nov dan in zvezki ne bodo več dišali (samo) po novem...