Na kolesu z otroki
Matjažev zapis o kolesarjenju do Višarij me je navdušil in tako smo se večji člani družine naložili v avto, na streho avtomobila (hvala Jure!) naložili kolesa in jo mahnili do Mojstrane. Tam smo parkirali in se nato podali po kolesarski poti D-2 do Italije. Samo pohvalim lahko traso, okolico, urejenost poti, ponudbo ob poti in seveda izjemne poglede na gore. Za kakšnega bolj resnega kolesarja, se pot nadaljuje še naprej v Italijo in Avstrijo, vendar pa smo se mi odločili samo za traso do meje in potem za vztrajne še vzpon v Planico. Tudi vožnja v skupini se je kar obnesla. Vozili smo sicer počasi, v tempu najpočasnejšega, ampak tudi tako se klešemo kot družina, da se znamo prilagoditi, razumeti drugega in ga podpirati. Zelo priporočam.
![](http://blog.ognjisce.si/media/blogs/jozeb/kraji/kolesarjenje2.jpg)
Po trasi stare železnice, pred Gozd Martuljkom.
![](http://blog.ognjisce.si/media/blogs/jozeb/kraji/gore1.jpg)
Pogled proti Planici.
![](http://blog.ognjisce.si/media/blogs/jozeb/kraji/kolesarjenje1.jpg)
Le še nekaj sto metrov do italijanske meje.
1 komentar
![Aleš Aleš](http://www.gravatar.com/avatar/59244a5a550dca77bef5f7a85a6c637a?size=64&default=http%3A%2F%2Fblog.ognjisce.si%2Fmedia%2Fshared%2Fglobal%2Favatars%2Fdefault_avatar_unknown.jpg%3Fmtime%3D1519437290)
Form is loading...
Jože, dobra tale kolesarska pot. Sva jo predvčerajšnjim občudovala s prijateljem ko smo šli v hribe. On se jo bo lotil z majhnimi otroki.