Praznik dela se izteka. Mineva dan, ki je v minulih desetletjih predvsem v socialističnih državah, dobil izrazito negativno, ideološko konotacijo. Pa to ni prav. Dela ne bi smeli izkoriščati v ideološke namene. Zanimivo, da se nam to dogaja tudi zdaj, ko smo mislili, da so ti časi za vedno minili in bomo lahko praznovali praznik dela, kot tisti, ki živimo od dela svojih rok.

Vendar pa nam danes o delu demagoško govorijo tisti, ki so lastniki kapitala in oni ki govorijo s pozicije moči, se pravi države. Res neverjetna logika za leto 2010. In kje slavijo delavci? Tisti, ki živijo s 600€ bruto? Koga poslušajo oni?
Morda je zdaj pravi čas za spraševanje o pravici do dela? Vedno nam govorijo le o naših dolžnostih. Vendar je delo tudi človekova pravica, celo ena temeljnih pravic, ki omogoča človeku, ob pravičnem plačilu za delo, dostojno življenje. Evropo in svet tako ob 1. maju spet zajema val delavskega nezadovoljstva. Kajti gre za osnovni nesporazum, ki ga pred nas polagata delo in plačilo zanj. Če bi ves denar na svetu pravično razdelili, tako da bi ga vsi imeli porazdeljenega po potrebi, med nami ne bi bilo revščine in socialne disharmonije. Prav tako ne bi bilo ekstremno bogatih ljudi, ki obračajo tako velik kapital, kot ga ima kakšna revna afriška dežela. Zakaj bi pravzaprav ga? Nihče ne bo umrl bogat, kajti bogastvo ni večnostna kategorija.
Še nekaj mi hodi na misel. Ob vseh mladih brezposelnih, ki ne morejo priti do dela, nam obetajo podaljšanje delovne dobe. Recimo, da meni ne bi bilo nič hudega. Svoje delo opravljam z veseljem, če mi bo glas služil, ne vidim velike težave. Kaj pa naj rečem ob svojem prijatelju, ki je strojnik v tovarni? Ali ona kolegica, ki dela kot trgovka v Mercatorju? Bosta lahko svoje delo opravljala do 63 oz. 65. leta? Nekaj v sistemu ne deluje prav. Strinjam se, da ob taki demografski politiki, tako velikem številu upokojencev in pričakovani povprečni starosti, sistem ne bo zdržal. Ampak ali je taka rešitev res prava? Tak sistem nas pelje do končne rešitve, ki pravi, da je nekaj vreden samo tisti, ki lahko iz njega še nekaj „izmolzemo“. Ko tega ne moremo več, je najbolje, da ga ni več... Delaš dokler lahko, potem pa... odpeljemo starejše v gozd in jih tam pustimo. Vam to zveni znano? Bi bila za tak sistem, kjer je storilnost na prvem mestu, obvezna evtanazija sprejemljiva? Saj veste začne se z dovoljeno, nadaljuje pa...
Ja, delo nas določa. Ne pustimo pa mu, da nam zavlada!