Spet doma, bi lahko zapisal. Za nekaj kratkih uric smo »pobegnili« v kraje, kjer teče čas drugače… Tam že vse diši po poletju, čeprav so barve še pomladne. Ko se sonce prav upre in ne piha, popotniku ali delavcu, višek obleke kar samo potegne s telesa. Bili smo pridni in še kako je bilo potrebno, da smo odšli na Otok. Zdaj bodo vse stvari za poletje pripravljene, sicer lahko tudi ne bi bile.
Za mene je na morju zdaj najlepše. Dan postaja vse daljši, ni še tiste prave vročine in turistične gneče in ljudje so prijazni, spočiti. Vse to se v turistični sezoni spreminja, bolj kot gre ta proti koncu. Zato rad odidem na dopust čimprej.
Glede na delo, ki smo ga opravili nisem imel veliko časa za fotoaparat. Kljub temu, tako za »gušt«, pripenjam drobna vtisa. Morda razveselita še koga.

Zaspani pristan z nekaj čolni in kristalno čisto vodo.

Tale čmrlj me, za razliko od žužka na desni, ni hotel pogledati v oči. Ko sem ga skušal obrniti, pa je raje odletel.